V Evropi je trenutno v središču pozornosti predlog za ukinitev premikanja ure dvakrat na leto. "Članice naj same odločijo, ali bodo njihovi državljani živeli v poletnem ali zimskem času,"  je v večrajšnjum govoru o stanju v EU včeraj dejal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. 

Evropska komisija je na podlagi javnega posvetovanja, na katerem se je 84 odstotkov sodelujočih izreklo proti premikanju ure dvakrat letno, predlagala ukinitev poletnega oziroma zimskega časa. Več kot tri četrtine anketirancev oziroma 76 odstotkov je izkušnje s spreminjanjem časa dvakrat na leto ocenilo kot zelo negativne ali negativne. Kot razloge za prenehanje spreminjanja časa so navajali pomisleke v zvezi s škodljivim vplivom na zdravje, povečanjem števila prometnih nesreč ali premajhnimi prihranki energije.

Slovenija Juncker napoveduje: V EU le še poletni čas

Da je premikanje ur nesmiselno, so prepričanji tudi mnogi znanstveniki, čeprav so nekateri med posvarili, da bi lahko imela trajna uvedba poletnega časa hude posledice, zlasti za šolarje in študente, pa tudi v prometu.

Kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v München svari, da bi to prineslo ogromne težave. Posvaril je pred - kot je to poimenoval - "cloxitom", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Stalni poletni čas bi po njegovem mnenju lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem, kar pomeni, da bodo Evropejci po njegovih besedah postali debelejši, bolj neumni in bolj zlovoljni.

Rusiji je spodletelo

"Vsaka država, ki pri tem ne bo sodelovala, nas bo prehitela na akademskem področju," je menil in dodal, da bo trajni poletni čas vplival predvsem na šolarje in študente, ki se učijo in morajo naučeno tudi predelati, zaradi premalo spanja pa bodo prikrajšani. V starosti približno 20 let je potreba po spanju po njegovih besedah največja. Kot je še dejal, je Rusija že poskusila uvesti trajni poletni čas, a ji je pri tem spodletelo.

Pojasnil je, da je potrebno pri trajnem poletnem času več dni vstajati v temi. "In glede na kraj domovanja, lahko imate šest tednov več temnih šolskih juter," je še dejal Roenneberg in kritiziral, da je bil spletni vprašalnik Evropske komisije izveden brez pojasnil.

Zagovajajo normalen čas

Tudi pri nemškem združenju za motnje in medicino spanja DGSM zagovarjajo "normalen" čas. Dosedanji zimski čas ustreza razmeram, ki upoštevajo naravni vpliv svetlobe na naš ritem spanja in budnosti, je dejal predsednik DGSM Alfred Wiater. "Če smo pozimi zjutraj dlje časa izpostavljeni temi, smo slabše predramljeni, kar lahko vpliva na koncentracijo in pozornost ter privede do več napak v šolah in na delovnih mestih ter prometnih nesreč."

Svetloba in tema sicer vplivata na našo notranjo uro, na čas, kdaj smo budni in kdaj utrujeni, težava je le, da se le malo ljudi lahko ravna po svojem naravnem ritmu. Dnevni ritem narekuje tako imenovani družbeni čas, zaradi česar večina potrebuje zjutraj budilko, da je pravočasno na delovnem mestu ali v šoli.

Po besedah Roenneberga gre pri tem za "družbeni jetlag". Dodaja, da če je poleti dlje časa svetlo, pride kasneje tudi do proizvodnje hormona melatonina, ki vpliva na zaspanost, zaradi česar ljudje potem niso pravočasno utrujeni, kljub temu pa morajo zjutraj zgodaj vstati.

Še nekaj dni Premik ure na poletni čas: Več srčnih napadov in prometnih nesreč

Slovenija Premik ure: "Verjemite, da koristi in varčevanja od tega ni"