Cimet je ena od najstarejših začimb. Domneva se, da so ga na Kitajskem uporabljali že 3000 let pr. n. št. Od 16. do 18. stoletja je sicer v Evropi veljal za zelo drago začimbo. 

Danes je najbolj priljubljen v zimskem času predvsem med božično - novoletnimi prazniki, ko ga dodajamo številnim jedem. Sicer dišeč cimet ni le začimba, kar potrjujejo tudi številne študije. Nedavna raziskava avstralskih znanstvenikov je na primer pookazala, da ta starodavna začimba znižuje temperaturo v želodcu in pomaga pri prebavi.

Znanost Začimba, s katero bi preprečili epidemijo debelosti

Kljub vsemu uporaba te priljubljene začimbe zahteva previdnost. Strokovnjaki pri tem najbolj opozajajo starše, ki naj bodo previdni, koliko cimeta zaužije njihov malček. Čeprav je prijetno aromatičen, ta "kralj začimb" vsebuje kemično spojino kumarin (Cinnamomum cass), ki v velikih odmerkih lahko poškoduje jetra. Ker imajo otroci nizko telesno težo, ni težko preseči dovoljene količine kumarina.

Pazljivo pri otroku

Otroci, ki ne tehtajo več kot 15 kilogramov, ne smejo zužiti več kot 30 gramov cimeta v slaščicah na dan, navodila nemških strokovnjakov povzema tiskovna agencija Hina.

Zadeva se še bolj zaplete, ker obstaja več različnih vrst cimeta, razlike med njimi pa niso majhne. V kuhinji se od nekdaj uporabljata pravi, t.i. cejlonski cimet, ali kitajski oziroma kassia cimet. Kassia je bližnji sorodnik pravega cimeta, ki ima bolj intenzivno in ostro aromo, vendar pa ni tako okusen in je cenejši. Na večini trgovskih polic bomo našli ravno slednjega.

Toksična spojina

Kumarina v čisti obliki živilom sicer smemo dodajati, vendar ga dodajamo v obliki aromatičnih pripravkov, kakor je cimet. Je namreč toksična spojina, ki bazira na benzopiranu - ta daje vonj rastlinam. Starši, ki pogosto uporabljajo cimet kot začimbo, bi se marali odločiti za cejlonskega ali pa omejiti vnos cimeta na minimum, še navaja Hina.