V okviru državnega raziskovalnega projekta Sladkor v prehrani so na Inštitutu za nutricionistiko v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Nutrients, pregledali preko 10.000 živil, ki so bila na slovenskem tržišču leta 2015. Z upoštevanjem priporočil Svetovne zdravstvene organizacije so ugotavljali, kako zdrava so predpakirana živila, ki se ponujajo predvsem otrokom. Največ otrokom privlačnih elementov (npr. junakov iz risank) so zaznali na žitih za zajtrk, sladkarijah in sladoledih.
Ljudje že v otroštvu izoblikujemo močne preference do okusov in do blagovnih znamk. Prehrana v otroštvu zaznamuje tudi prehranske navade v odrasli dobi, zato so otroci pogosto tarča oglaševalskih akcij, v katerih so lahko spodbujeni k uživanju živil z manj ugodno hranilno sestavo, s tem pa tvegajo debelost, zobno gnilobo, sladkorno bolezen in druge zdravstvene težave, so opozorili na inštitutu.
"Zelo zaskrbljujoč je podatek, da smo za kar 93 odstotkov prehranskih izdelkov, na embalažah katerih smo našli otrokom privlačne elemente predstavljanja živil, ugotovili, da imajo manj ugodno hranilno sestavo. Pri živilih, na katerih na označbi ni bilo elementov predstavljanja otrokom, je bil delež živil z manj ugodno hranilno sestavo nižji, in sicer 73 odstotkov," je pojasnila Živa Lavriša z inštituta za nutricionistiko. Po njenem mnenju bi bila uporaba otrokom privlačnih elementov zelo uporabna pri spodbujanju uživanja bolj zdravih živil pri otrocih.
Igor Pravst z inštituta za nutricionistiko meni, da je nujno spodbujanje živilske industrije h krepitvi spreminjanja sestave živil in izboljševanje hranilne sestave, ne pa zavajajočemu označevanju in oglaševanju. Na drugi strani pa je pomembno tudi ozaveščanje potrošnikov, da preverijo sestavo živil, še posebej, če ta vsebujejo otrokom prijazne grafične elemente. Pri tem jim je po njegovih besedah lahko v pomoč tudi letos predstavljena mobilna aplikacija VešKajJeš, ki jo je po dveh mesecih na telefon naložilo preko 40.000 uporabnikov.
V Sloveniji je oglaševanje živil otrokom delno že regulirano, a le na televiziji. Kot so opozorili na Inštitutu za nutricionistiko, pa rezultati raziskave nakazujejo, da bi bilo podobne omejitve primerno uporabljati širše. Po njihovem mnenju bi bilo take predloge najučinkoviteje sprejeti na ravni celotne Evropske unije.
dezurni@zurnal24.si