Družbena omrežja so preplavljena z vplivneži, ki neposredno ali posredno promovirajo uporabo estetskih polnil in posegov. Najbolj dovzetni za njihov vpliv so vsekakor mladi, ki fizično lepoto enačijo z uspehom in slavo, zaradi česar pogosteje posegajo po lepotnih popravkih.

Da so lepotni posegi in plastične operacije v porastu, potrjujejo tudi statistični podatki. Število estetskih operacij se v zadnjih letih namreč povišuje, določeni tipi operacij pa zadnja leta ostajajo v ospredju. Statistika Mednarodne organizacije ISAPS (International Society of Aesthetic Plastic Surgery) iz leta 2024 kaže, da so najpogostejši kirurški posegi korekcija vek ali blefaroplastika s porastom 13,4 odstotka, na drugem mestu je liposukcija, ki je v rahlem upadanju z 12 odstotki, na tretjem mestu je povečava dojk, ki je prav tako upadla, sledita pa ji korekcija brazgotin in korekcija nosu, ki je tudi v rahlem upadu.

Foto: Profimedia Liposukcija. Fotografija je simbolična- Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., strokovnjak na področju plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, je poudaril, da je bilo v enem letu v svetu opravljenih več kot 2.100.000 korekcij zgornjih vek, kar je tudi najpogostejši estetski poseg.

Med nekirurškimi posegi je s 7,8 milijona posegov na prvem mestu še vedno aplikacija botulinum toksina, ki se uporablja za glajenje gub. Na drugem mestu je uporaba polnil, teh posegov opravijo več kot šest milijonov in so v blagem porastu. V blagem upadu je depilacija, odstranjevanje dlak, na četrtem mestu pa so različne tehnike obnovitve kože, ki so v porastu za tri odstotke.

Za estetske posege se odloča vse več moških

Dr. Ahčan je poudaril, da se operacije pri moških in ženskah razlikujejo. Pri ženskah je na prvem mestu liposukcija, na drugem mestu korekcija vek, povečava dojk, abdominoplastika in na petem mestu korekcija brazgotin. Pri moških pa je na prvem mestu korekcija vek, ginekomastrija oziroma odstranitev mlečne žleze, korekcija brazgotin, liposukcija in pa rinoplastika ali korekcija nosu.

Pri obeh skupinah pa je najpogostejši poseg aplikacija botulinum toksina (botoks), na drugem mestu pa so polnila, še dodaja dr. Ahčan. Tovrstnih podatkov za Slovenijo sicer ni.

Foto: Juventina Clinic dr uroš ahčan V svoji ordinaciji, Juventina Clinic, najpogosteje opravlja zmanjšanje in preoblikovanje dojk, odstranitve silikonskih vsadkov in preoblikovanja dojk, korekcijo trebušne stene, vključno s korekcijo mišic, blefaroplastiko, korekcijo nosu, korekcijo uhljev pri otrocih in številne korekcije po predhodnih kirurških posegih.

Dr. Ahčan pojasnjuje, da so trendi pri ženskah in moških podobnih, pregled daljšega časovnega obdobja pa kaže, da so se estetski posegi pri moških bolj povečali kot pri ženskah. Na splošno pa je bilo v svetu v letu dni narejenih 17.415.678 kirurških posegov in preko 20.000.000 nekirurških posegov.

Razložil je, da si estetske posege želijo tudi mladoletne osebe, vendar je to največkrat povezano s prirojenimi nepravilnostmi, zlasti korekcija štrlečih uhljev in druge anomalije na področju dojk ali obraza.

Vplivneži kot nevaren vpliv

"Vsekakor so mladi ljudje neizobraženi, prepogosto vodeni s strani marketinga in vplivnežev, zato je pred kakršnimkoli kirurškim posegom, pa naj bo ta invaziven ali neinvaziven, potreben natančen pogovor, pogosto tudi ob prisotnosti staršev," je na vprašanje, ali obstajajo posegi, ki bi jih mladim odsvetoval, odgovoril dr. Ahčan. Nadaljeval je, da mora vsak estetski kirurg v prvi fazi opraviti nalogo svetovalca in korektorja, natančno razložiti, kako postopek poteka, kakšni so stranski učinki, možni zapleti in nepovratne spremembe.

"Še zlasti pri morebitnih kirurških posegih, kjer uporabljamo tuje materiale, ki jih vgrajujemo v telo, se je treba zavedati, da bodo pri mladih osebah ti materiali v telesu ostali več desetletij in da bodo morda kasneje potrebni dodatni kirurški posegi, zamenjave ali odstranitve, kar vse je treba natančno vedeti pred prvim kirurškim posegom," je poudaril.

Dodal je, da sam osebno ne opravlja posegov pri ljudeh, "ki imajo nerealna pričakovanja oziroma menijo, da se bo po kirurškem posegu življenje spremenilo na vseh področjih in bodo zgolj zaradi kirurškega posega bolj uspešni tako v družinskem kot poslovnem svetu". Vseeno pa priznava, da dobro izbrani kirurški posegi, ki so tudi skrbno narejeni, lahko pomembno izboljšajo kakovost življenja tako mladih kot starih ljudi.

Foto: Profimedia Vplivneži "Kot rečeno v primeru prirojenih nepravilnosti mlade ljudi podpiram pri tovrstnih posegih, saj lahko pomembno vplivamo na kakovost življenja," je utemeljil. Po korekciji štrlečih uhljev se namreč taki mladostniki in otroci samozavestni vrnejo nazaj v svoje okolje in niso več tarča zbadljivk s strani vrstnikov. "V kolikor gre za uporabo polnil ali drugih materialov, pa velja velika previdnost in natančen pogovor in se za posege odločim zgolj v primeru prirojenih različic," je poudaril. Večinoma se mladi ljudje odločajo za polnila kljub dejstvu, da imajo tkiva običajno zdrava, polna in takšnih polnil ne potrebujejo.

Strokovnjaki so v prvi vrsti svetovalci

Vpliva družbenih omrežij vsekakor ni za zanemariti, je izpostavil. "Vsekakor družbena omrežja, kot so Instagram, TikTok in Snapchat pomembno vplivajo na porast želja po estetskih posegih. Na to vplivajo tudi različni filtri in vsekakor tudi najrazličnejši vplivneži," je pritrdil. "Če take mlade neizkušene in slabše izobražene osebe brez življenjskih izkušenj pridejo k pravim strokovnjakom, je veliko manj tveganja za napake, saj smo strokovnjaki v prvi vrsti svetovalci," je opozoril. Sami namreč najprej natančno pojasnijo prednosti in slabosti vseh metod, stranske učinke in možne zaplete ter določene postopke tudi odsvetujejo.

Zadeva pa se precej poslabša, kadar pridejo v roke neizobraženih ljudi ali ljudi z nizkimi moralno-etičnimi standardi, ki v mladih ljudeh vidijo zgolj možnost zaslužka. Svari, da je najhuje zagotovo dejstvo, da nekateri po navodilih in zgodbah z Instagrama, TikToka in Snapchata vzamejo stvari v svoje roke in si celo sami ali drug drugemu aplicirajo polnila oziroma eksperimentirajo z drugimi tehnikami s področja estetske medicine. Dr. Ahčan ob tem opozarja, da so bili dotični primeri že zabeleženi v Sloveniji.

Foto: Profimedia estetski poseg polnila Kako velik vpliv imajo vplivneži in znane osebe, priča tudi danska prepoved iz leta 2021. Danska je namreč prepovedala vplivnežem oglaševati estetske kirurške posege mladoletnim osebam. Prepoved oglaševanja zajema tudi tetoviranje, odstranjevanje dlak, beljenje zob, energijske pijače, shujševalne izdelke ter solarije. Vsakršna kršitev se kaznuje z globo v višini približno 3500 evrov. Prav tako so na Danskem prepovedani estetski posegi za mlajše od 18 let, razen če gre za nujne posege. Estetske posege lahko opravijo zgolj in izključno le plastični kirurgi.

Dr. Ahčan je poudaril, da so že pred mnogimi leti preko slovenskega parlamenta poskušali udejanjiti strožjo regulacijo estetskih posegov po vzoru danskega zakona. "Žal ni bilo dovolj volje, da bi tak zakon sprejeli in so razmere neurejene. Vsekakor pa pozdravljam zadnjo akcijo inšpekcijskih služb in tudi medijev, ki so predstavili in odprli problem izvajanja estetskih posegov v hotelskih sobah in drugih objektih s strani neizobraženih izvajalcev in z nepreverjenimi materiali." Pri tem se je navezoval na nedavni primer v Mariboru, kjer so tri državljanke Kosova nezakonito ponujale estetske storitve s polnili in botoksom.

"Treba bi bilo razmisliti o prepovedi objav določenih vsebin"

Dr. Ahčan meni, da bodo tudi v prihodnjih letih trendi odvisni od vplivnežev, zgodb z Instagrama, TikToka, Snapchata, ob tem pa poziva tudi k uveljavljanju strožjih pravil objavljanja tehnik. "Po vzoru Kitajske bi veljalo razmisliti o prepovedi objav določenih vsebin s strani neizobraženih posameznikov. Prav tako bi se vsi, ki dajejo nasvete na tem področju, morali predstaviti s pravim imenom in priimkom ter izobrazbo," je izpostavil. Pojasnil  je, da je po podatkih kitajskega Ministrstva za informacijsko industrijo na Kitajskem registriranih 30.000.000 blogerjev in okoli 100.000.000 rednih obiskovalcev spletnih dnevnikov, "kar ni zanemarljiv podatek, kje nastajajo sodobni trendi estetske medicine, pa tudi na vseh področjih življenja".

Foto: Profimedia vplivnica Sam zato meni, da bi bilo najprej treba urediti pravila za internetno populacijo, ki je najobsežnejši in najhitrejši vir širjenja informacij. Dodal je, da je Kitajska uvedla nova pravila za spletne vplivneže. Tisti, ki delijo vsebine o financah, zdravju in pravu, morajo imeti dokazane strokovne kvalifikacije. Gre za boj proti dezinformacijam na eni strani in svobodo govora na spletu na drugi strani.

Prepričan je, da se je treba zaščititi pred širjenjem napačnih informacij in zaščititi pred zavajajočimi nasveti, zato morajo biti platforme odgovorne za preverjanje kvalifikacij ustvarjalcev in zagotoviti, da objave vsebujejo ustrezne navedbe virov in opozorila. "V tem pogledu je Kitajska daleč pred Evropo, kjer smo prepogosto polni najrazličnejših parol o svobodi govora na spletu in demokraciji. Ob tem pa pozabljamo, da prevelika svoboda na eni strani povzroči katastrofalne posledice pri določenih posameznikih, ki svoje pomembne odločitve sprejemajo na osnovi dezinformacij, ki se nato pomešajo s preverjenimi informacijami in jih nato umetna inteligenca poveže v zapis, ki ljudem pomaga pri odločitvah," je zaključil.

ksenja.znidarsic@styria-media.si