Zdrava prehrana je ključ do dolgega in bogatega življenja, a včasih se lahko ta na prvi pogled dobra navada hitro sprevrže v obsedenost. Ortoreksija je oblika motnje hranjenja, ki se običajno začne z nedolžnim poskusom bolj zdravega prehranjevanja, ki postopno preraste v obsedenost s kvaliteto in neoporečnostjo hrane. Oseba ves svoj čas usmerja v razmišljanje, kaj in koliko jesti, v nakupovanje in pripravo hrane, ki ne sme v ničemer odstopati od postavljenih kriterijev zdravja.

"To zahteva jekleno voljo in ogromno predanosti. Vsak spodrsljaj se kaznuje s še strožjo dieto, postom ali telesno vadbo," je pojasnila Anja Murovec iz Svetovalnega sveta, ki v sklopu svojega dela pomaga ljudem, ki se borijo z motnjami hranjenja. Kot je še dodala, sčasoma takšna dieta postane omejujoča, ne le v raznolikosti, temveč tudi v kalorični vrednosti živil ter tako prične vplivati na zdravje ortoreksične osebe podobno kot pri anoreksiji.

Glavna misel je zdravi način prehranjevanja

"Samopodobo osebe z ortoreksije obvladuje misel 'zdravega načina prehranjevanja', zato se včasih glede prehranjevanja čuti superiorna drugim," je povedala Anja. A ta oblika zdravega prehranjevanja se lahko zelo hitro sprevrže v bolezen, ki prične vplivati na aktivnosti, interese in odnose osebe, ter postane zdravju nevarna.

Foto: Žurnal24 hujšanje, dieta, zdrava prehrana, telovadba Bolezen pogosto spremlja socialna izolacija, saj oseba vso svoje življenje načrtuje okoli hrane, medtem ko izgubi sposobnost intuitivnega prehranjevanja. Intuitivno prehranjevanje je sposobnost zavedanja osebe, kdaj je lačna, koliko mora pojesti in kdaj je sita. Pogosto ji v poskusih "pravilnega" prehranjevanja spodleti, tako kot je to običajno pri sledenju katerikoli dieti, je še dejala Anja.

Hrana postane tolažba ali nagrada

Prvi znaki ortoreksije se običajno kažejo v čustvenem prehranjevanju. To pomeni, da se oseba s hrano tolaži ali pa nagrajuje. Samozavest osebe z dotično motnjo temelji tudi na prehranjevanju z zdravo prehrano, oseba je prav tako vse bolj kritična in stroga pri hrani. Obenem osebo spremljajo občutki, da je določena vrsta hrane nevarna, prav tako doživlja oseba občutke krivde ali sramu, kadar se ne uspe strogo držati "zdrave" prehrane.

"Oseba se odpoveduje nekoč priljubljenim aktivnostim, saj ves čas posveča zdravemu prehranjevanju. Je kritična do drugih, ki ne sledijo strogi dieti, in pretirano posveča čas in denar načrtovanju obrokov ter njihovi pripravi." Zaradi tega se lahko oseba začne izogibati družabnim dogodkom, saj se boji, da se ne bo mogla držati diete.

Krivo tudi čaščenje "zdravega življenja"

Razlog za razširjenost dotične motnje hranjenja Anja iz Svetovalnega sveta pripisuje tudi družbenim omrežjem, kjer se pogosto spodbuja zdrava prehrana. Kot je izpostavila, je največja težava teh omrežij dejstvo, da ne prikazujejo resnične slike. Vplivneži namreč pogosto posnamejo svoje "zdrave obroke", pri čemer ni nikoli vidno, kaj ti ljudje zares pojedo v celem dnevu.

Foto: Žurnal24 MIND dieta "S takšnimi slikami in videoposnetki dajejo vtis, kot da jedo le zdravo in čisto hrano. Tudi mediji ves čas promovirajo pomen zdrave prehrane za zdravje in dobro počutje," je opozorila. Dodala je še, da pritisk, da je treba jesti zdravo in neoporečno hrano prihaja iz vseh strani, zato se določen odstotek ljudi znajde v začaranem krogu motnje hranjenja, saj pričnejo pretirano slediti tem nasvetom.

Bolezen lahko vodi tudi do neplodnosti, odpovedi ledvic ...

Kljub temu da se oseba pri ortoreksiji fokusira na zdravo prehrano, ima lahko le to izjemno poguben vpliv na zdravje. Ob bolezni lahko oseba razvije težave s spominom, podhranjenost, osteoporozo, lahko ima oslabljen imunski sistem. Prav tako osebi lahko pričnejo odpovedovati ledvice, postane lahko tudi neplodna ali pa razvije srčne bolezni. Obenem se ob bolezni oseba lahko sooča z anksioznostjo in stresom, pomanjkanjem določenih hranil, socialno izolacijo ter s čustveno labilnostjo.

"Podobno kot pri ostalih motnjah hranjenja zdravljenje poteka ambulantno ali s hospitalizacijo pri psihiatrih, v psihiatričnih bolnišnicah ali pri psihoterapevtih, odvisno od resnosti motnje oziroma posledic in od volje za sodelovanje osebe, ki ima dotično motnjo," je še razložila Anja. Vsekakor pa osebi povemo, da smo vedno na voljo za pogovor, četudi morda sprva odklanja pomoč. "Pomembno je, da osebe ne silimo s tem, da preneha s telesno vadbo ali s katerimkoli nezdravim vedenjem, ki je posledica motnje hranjenja. Vsaj na začetku je potrebno pristopiti umirjeno, razumevajoče," je še zaključila.

Vsekakor so motnje hranjenja bolezen, ki jo je težko premagati, vendar se s pravo pomočjo pišejo tudi uspešne zgodbe. Če imate vi ali kdorkoli od vaših bližnjih težave z motnjami hranjenja, se obrnite na društvo Svetovalni svet. Pišete jim lahko na e-mail naslov info@svetovalni-svet.si ali pa jih pokličete na številko 068 648 695, kjer boste dobili vso potrebno pomoč.

dezurni@styria-media.si