Tesnoba že del običajnega, sedaj res ne vemo, kaj bo prinesel nov dan

Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
Čeprav nam strokovnjaki svetujejo, da se je treba za dobro počutje nadzirati, skratka, poskrbeti, da novic ne preverjamo ves čas, je seveda težko. Covid-19 je povsod okoli nas, kar vodi še v dodatni stres.
Oglej si celoten članek

Epidemija COVID-19 je poleg vsega drugega povzročila tudi širjenje stresa, tesnobe in drugih neželenih duševnih stanj. Poleg spremenjenega načina življenja in pomanjkanja socialnih stikov smo pogosto soočeni še z vsakodnevnimi informacijami o širjenju virusa. Čeprav nam strokovnjaki svetujejo, da se je treba za dobro počutje nadzirati, skratka, poskrbeti, da teh novic ne nadziramo ves čas, je seveda težko. Covid-19 je povsod okoli nas, kar vodi še v dodatni stres. 

Sicer je zadnja Valiconova raziskava pokazala, da ljudje postajajo vse bolj pesimistični, saj velika večina meni, da bodo izredne razmere trajale vsaj še pol leta. Velik del prebivalcev (44%) sicer trenutno situacijo opisuje kot neprijetno in utrujajočo.

 

Smo v globalnem stresu

Foto: Profimedia Stres je normalen in pričakovan odziv na zaznano spremembo in je še toliko večji, če preti nevarnost.  Zaradi občutka stresa se lahko počutimo nekoliko slabše. Smo napeti, nemirni, nespeči, izgubimo smisel za humor. Postanemo nestrpni, neučakani, zahtevni do sebe in drugih. Lahko izgubljamo upanje in se predajamo črnim scenarijem. Manj dostopni postanemo za logične razlage, opozarjajo strokovnjaki iz programa OMRA. "Človeštvo se je zaradi pandemije znašlo v globalnem stresu, zato so občutja tesnobe nekaj povsem običajnega. Sedaj res ne vemo, kaj bo prinesel nov dan," dodajajo."

Bodite pozorni na znake 

Med znake in simptome akutnega stresa uvrščamo občutke strahu, ujetosti, negotovosti, razdražljivosti, nemirnosti, mišično napetost, nespečnost, potenje, tresenje, prebavne težav. "Vse to privede do vedenj, s katerimi želimo zmanjšati neprijetno počutje. Soočanje s stresom je lahko premišljeno in pametno ali pa manj ustrezno. Med manj ustrezne prištevamo umikanje v omamo z različnimi snovmi. Med ustrezne pa iskanje preverjenih novic, upoštevanje priporočil in skrb za lastno zdravje," so zapisali. 

Na to se je med epidemijo povsem pozabilo

Ob dnevu duševnega zdravja, ki ga oboležujemo danes, številne organizacije in seveda strokovnjaki opozarjajo na drastično poslabšanje duševnega zdravja ljudi. "Žalovanje, izolacija, izguba prihodka in strah so povzročali različne duševne bolezni ali poslabšali obstoječa stanja, številni so verjetno začeli pretirano uživati alkohol in droge, se soočajo z nespečnostjo in tesnobo," ugotavljajo pri Svetovni zdravstveni organizaciji WHO. Po njihovem države že pred pandemijo niso kaj prida vlagale v duševno zdravje, med pandemijo pa nikakor niso uspele izpolniti povpraševanja. 

Naši mladostniki: Slabši od povprečja

V času pandemije koronavirusa se je stanje na področju duševnega zdravja mladih močno poslabšalo, dodajajo v Unicefu. Glede na njihovo letošnje poročilo se je Slovenija na področju duševnega zdravja uvrstila v spodnjo polovico od skupno 41 držav, na 23. mesto. Raziskava je razkrila, da je v Sloveniji le 72 odstotkov otrok zadovoljnih s svojim življenjem in opozorila na visoko stopnjo samomorov med mladimi. "Pri obeh kazalnikih se uvrščamo slabše od povprečja raziskave," opozarjajo pri Unicef Slovenija. 

UNICEF: Približno 20 odstotkov mladostnikov na svetu ima težave z duševnim zdravjem, samomor pa je med najpogostejšimi vzroki smrti med mladimi v starosti med 15 in 19 let. Polovica vseh duševnih težav se začne pred 15. letom starosti, 75% vseh duševnih motenj se razvije do 25. leta starosti, vendar je večina primerov neopaženih in nezdravljenih.

Psihofizični simptomi, ki jih doživljajo naši otroci, med drugim vključujejo: glavobol, bolečine v trebuhu, občutek otožnosti/apatičnosti, občutek razdraženosti in vzkipljivosti, občutek nervoze, težave z nespečnostjo, občutek vrtoglavice.

Foto: Profimedia

"Negotovost, pomešana z zaskrbljenostjo glede zdravja najbližjih, spremenjene dnevne rutine, ukrepi izolacije in druge omejitve tudi lahko vplivajo na duševno počutje otrok in mladih. Otroci iz družin, ki nudijo manj podpornega okolja, in tisti, ki so žrtve nasilja, zlorab in ustrahovanja, imajo bistveno slabše duševno zdravje. Slednje je poslabšala pandemija koronavirusa in z njo povezani ukrepi, opozarjajo in dodajao, da  so se otroci prej lahko umaknili v šolo in se zaupali prijateljem, so v času pandemije kar naenkrat postali ujetniki svojih domov, ki za vse niso varen prostor, in kjer imajo le omejen dostop do pomoči in podpore, ki je ključna za dobro
duševno počutje," 
opozarajo pri Unicefu, ki vlade poziva k čimprejšnjem ukrepanju. 

Covid-19 Stiska v času Covid-19: Ta podatek je še posebej zaskrbljujoč

Na voljo številne aktivnosti, pa je to dovolj?

Na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja ( NIJZ) navajajo, da je bilo z namenom varovanja in krepitve duševnega zdravja med epidemijo v Sloveniji izvedenih več aktivnosti. Po njihovem so prebivalcem ponudili več vsebin s področja duševnega zdravja, ki so lahko v podporo prebivalcem pri soočanju s trenutno situacijo, vzpostavljena pa je tudi mreža psihološke podpore v številnih zdravstvenih domovih in tudi drugih organizacijah po vsej Sloveniji, kjer so v primeru duševnih stisk za brezplačne razbremenilne pogovore prebivalcem na voljo strokovnjaki s področja duševnega zdravja. 

V Združenju Ozarja opozarjaj na depresijo, ki je je v teh časih bistveno več. Kar 70 odstotkov ljudi, ki stori samomor, je depresivnih in prav samomor je glavni vzrok prezgodnje smrti pri ljudeh z depresijo.

Foto: Profimedia Covid-19, depresija "Pojav virusa SARS-CoV-2 je pretresel svet do temeljev in vplival na številne dejavnike, ki sooblikujejo duševno zdravje prebivalstva. Odtis letošnjega leta bo v duševnem zdravju prebivalstva verjetno še dolgo opazen. Posledice ne bodo samo negativne. A da bi te zmanjšali do najmanjše možne stopnje, moramo k tem cilju prispevati vsi. Duševno zdravje krepimo in varujemo z upoštevanjem zdravja v vseh politikah na ravni družbe in na ravni posameznika. Gradimo ga tudi z odkritim pogovorom z bližnjimi, ko smo v stiski ali stisko zaznamo pri drugih," je dodal vodja strokovne skupine za duševno zdravje na NIJZ, Matej Vinko.

Svetovni dan duševnega zdravja bodo letos obeležili z devetimi regionalnimi strokovnimi srečanji v vseh slovenskih regijah. Poleg strokovnih vsebin, ki se navezujejo na osrednjo temo letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, bo povezovalna nit srečanj prijaznost - kot osnovna človeška vrednota in pomemben gradnik medosebnih odnosov.

Praktična orodja in napotki 

V spletnem intervjuju bosta o prijaznosti in njenih blagodejnih učinkih na medosebne odnose spregovorila oče in hči, igralec in zdravnik Borut Veselko ter psihologinja Katarina Veselko. Psihologinja in psihoterapevtka Aleksandra Meško bo v predavanju osvetlila strah, tesnobo in neprijetna čustva, s katerimi se ljudje soočamo v kriznih situacijah. Predstavila bo praktična orodja in napotke, kako se s temi občutki soočiti, kako ravnati in poskrbeti zase.

V vsaki regiji bodo o po izboru območnih enot NIJZ osvetlili še regijsko aktualne teme, ki ih predstavili strokovnjaki iz lokalne skupnosti. Spletna strokovna srečanja, na katera se je do danes prijavilo že več kot 450 strokovnjakov, so še zapisali. 

dezurni@zurnal24.si

 

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 14

  • 08:20 11. Oktober 2020.

    Zame Kitajskega Virusa NI, ne obstaja! Ker nimam TVja in ne berem teh novic. Simpl kot pasulj. Samo zastraševanje za …

  • 03:50 11. Oktober 2020.

    Vsako uro plačam več kot 90 dolarjev na daljavo z dvema otrokoma doma.Nikoli nisem mislil,da bi to imel možnost,vendar moj …

  • 03:47 11. Oktober 2020.

    GoogIe je za vsak teden 0-line dela od doma plačal 6000 do 11.000 evrov. V prvem mesecu sem od GoogIeja …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.