Inštitut za nutricionistiko je v januarski številki ugledne znanstvene revije Journal of Food Composition and Analysis objavil rezultate raziskave, v kateri je bila pod drobnogledom kakovost v Sloveniji dostopnih prehranskih dopolnil v obliki šumečih tablet. Vitaminsko-mineralne šumeče tablete so med potrošniki priljubljene zaradi enostavne uporabe, iz njih pripravljeni okusni napitki pa za nekatere potrošnike postanejo del rednega prehranjevanja. 

Na Inštitutu za nutricionistiko so v raziskavo vključili kar 71 prehranskih dopolnil v obliki šumečih tablet s slovenskega trga. Analizirali so vsebnost vitaminov C, D in B12 ter mineralov kalcija, magnezija, železa in cinka. Izmerjene vrednosti so bile primerjane z označenimi na embalaži, referenčnimi prehranskimi vrednostmi ter dopustnimi zgornjimi mejami vnosa, so sporočili z Inštituta za nutricionistiko. 

To so analizirali

Pojasnjujejo, da so se v raziskavi kakovosti prehranskih dopolnil osredotočili na v Sloveniji dostopne vitaminske in mineralne šumeče tablete. Takšni izdelki so zelo široko dostopni, njihova uporaba pa je lahko dolgoročna in redna. Prehranska dopolnila so na trgu kupili kot običajni potrošniki, laboratorijske analize pa je izvedel akreditiran laboratorij v tujini. Analizirali so vsebnost vitaminov C, D in B12 ter mineralov kalcija, magnezija, železa in cinka.

"Rezultati raziskave kažejo, da je pri 11. odstotkih analiziranih izdelkov vsaj en vitamin ali mineral pomembno odstopal od deklarirane vrednosti, in sicer izven dovoljenih tolerančnih meja. Medtem ko je bila dejanska vsebnost kemijsko stabilnih mineralov večinoma skladna z deklarirano, precej večji izziv predstavljajo kemijsko bolj občutljivi vitamini. Odstopanja so bila ugotovljena predvsem pri vitaminu D, ki je bil vsebovan v 21 analiziranih izdelkih. Skoraj pri četrtini (24 %) je vsebnost tega vitamina bistveno odstopala od označene. V večini teh primerov je šlo za znatno nižje vsebnosti od označenih," pravi Maša Hribar, Inštitut za nutricionistiko.

Prenizke vsebnosti vitamina D v prehranskih dopolnilih lahko predstavljajo tveganje za zdravje, dodaja Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Vitamin D

Ker ima v Sloveniji pozimi skoraj štiri petine prebivalcev pomanjkanje vitamina D, je NIJZ pred kratkim predstavil prve slovenske smernice, s katerimi se med oktobrom in aprilom priporoča splošno dopolnjevanje prehrane z vitaminom D. "Če posameznik za dodajanje izbere neko prehransko dopolnilo, seveda logično pričakuje, da izbran izdelek vsebuje na označbi navedeno količino vitamina. V naši raziskavi so posamezni analizirani izdelki vsebovali le četrtino pričakovane količine vitamina D. Uporabnik takšnega izdelka zmotno misli, da je zaščiten pred pomanjkanjem, v praksi pa temu ni tako," ponazori Pravst. 

Foto: Canva vitamini, dodatki, prehrana O ugotovitvah raziskave je bil zato že pred javno objavo rezultatov obveščen Zdravstveni inšpektorat, ki je lani opravil tudi neodvisni nadzor številnih prehranskih dopolnil z vitaminom D, v katerem so prav tako našli več prehranskih dopolnil s prenizko vsebnostjo vitamina. Rezultat nadzora je bilo več odpoklicev prehranskih dopolnil.

Tveganja za previsoke vnose hranil

Raziskava Inštituta za nutricionistiko je dodatno pokazala, da je 55 odstotkov obravnavanih šumečih tablet vsebovalo vsaj eno mikrohranilo v količinah, ki so presegale priporočen referenčni dnevni vnos. Še posebej pri kombiniranem uživanju več prehranskih dopolnil to lahko predstavlja tveganja za previsoke dnevne odmerke, opozarja Maša Hribar, ki dodaja, da so pri 18. odstotkih preverjenih šumečih tablet ugotovili presežena dopustna zgornja meja vnosa magnezija.

Pomanjkljivo označevanje

Rezultati so pokazali tudi pomanjkljivosti pri označevanju prehranskih dopolnil. Pri 14. odstotkih  obravnavanih izdelkov kemijske oblike vsebovanih vitaminov ali mineralov niso bile jasno opredeljene, kar zmanjšuje transparentnost in potrošnikom otežuje informirano izbiro. V enakem obsegu je bila ugotovljena tudi neskladna raba zdravstvenih trditev, kar povečuje tveganje za neustrezno oziroma prekomerno rabo tovrstnih prehranskih dopolnil in predstavlja zavajanje potrošnikov, še sporočajo z inštituta. 

Kakovost ni samoumevna

Igor Pravst še opozarja, da potrošniki prehranska dopolnila pogosto dojemajo kot preprost in varen način dopolnjevanja prehrane, vendar pa stanje na tržišču kaže, da kakovost prehranskih dopolnil ni samoumevna. "Podatki kažejo, da so na tržišču tako zelo kakovostna kot tudi neustrezna prehranska dopolnila. Strokovnjaki na to opozarjamo že dolgo časa, upam pa, da si končno lahko obetamo tudi premik v pravo smer, ki bo potrošnikom olajšal informiran izbor kakovostnih izdelkov."

Nov Zakon o varni hrani in krmi kot bistveno novost za prehranska dopolnila uvaja postopek prve prijave pred prvim dajanjem na trg. Zakon na novo uvaja tudi pojem oglaševalskega sporočila za prehranska dopolnila v vseh sredstvih javnega obveščanja za namen varovanja javnega zdravja ter daje pristojnim organom zakonsko podlago za učinkovitejši nadzor.

dezurni@styria-media.si