V nadaljevanju preberite:

• Nova raziskava razkriva, da je nespečnost povezana z večjim tveganjem za možgansko kap, hospitalizacije in duševne motnje.

• Strokovnjaki opozarjajo, da kronična nespečnost ni le težava s spanjem, ampak lahko nakazuje resnejša zdravstvena tveganja.

• Zakaj bi morali dolgotrajne težave s spanjem jemati resno in kako vplivajo na zdravje srca, ožilja ter možganov?

Težave s spanjem ne vplivajo le na utrujenost naslednji dan. Raziskovalci vse bolj ugotavljajo, da je nespečnost povezana s številnimi zdravstvenimi težavami, od duševnih motenj do bolezni srca in ožilja. Nova evropska raziskava kaže, da bi lahko bila nespečnost pomemben kazalnik povečanega tveganja za možgansko kap, hospitalizacije ter nekatera druga zdravstvena stanja.

Po ocenah približno 10 odstotkov odraslih trpi za kronično nespečnostjo, še dodatnih 20 odstotkov pa občasno občuti njene simptome. Kronična nespečnost je diagnosticirana, kadar posameznika prizadene vsaj tri noči na teden, najmanj tri mesece, in pomembno vpliva na njegovo vsakodnevno delovanje.

Obsežen pregled raziskav

Evropska raziskovalna skupina je izvedla tako imenovani »umbrella« sistematični pregled (krovni pregled, pregled pregledov) v katerem je analizirala obstoječe raziskave o povezavah med nespečnostjo in različnimi zdravstvenimi izidi.

Zanimali so jih predvsem demenca, možganska kap, depresija ter samomorilnost. Ker na področju možganske kapi in hospitalizacij ni bilo dovolj metaanaliz (metoda pregledovanja in kombiniranja rezu tatov več neodvisnih kliničnih raziskav), so raziskovalci opravili tudi nove sistematične preglede teh področij.

Za četrtino večje tveganje za možgansko kap

Analiza vpliva nespečnosti na tveganje za možgansko kap je zajela devet raziskav z več kot 1,3 milijona udeležencev.

Rezultati so pokazali, da imajo ljudje z nespečnostjo za 26 odstotkov večje relativno tveganje za možgansko kap v primerjavi s posamezniki brez motenj spanja. Poleg tega so raziskovalci ugotovili tudi 28 odstotkov večjo verjetnost hospitalizacije iz kateregakoli razloga.

Ob tem poudarjajo, da omenjeni odstotki ne pomenijo, da bo možgansko kap doživelo 26 odstotkov ljudi z nespečnostjo, temveč predstavljajo primerjavo tveganja med skupinama ljudi z nespečnostjo in brez nje.

Raziskava je pokazala tudi povezave med nespečnostjo in demenco, depresijo ter samomorilnimi mislimi oziroma vedenjem. Po drugi strani raziskovalci niso našli povezave med nespečnostjo in splošno umrljivostjo.

Foto: Profimedia

Povezava še ne pomeni vzroka

Avtorji raziskave opozarjajo, da njihovi izsledki ne dokazujejo, da nespečnost neposredno povzroča omenjene bolezni.

Na rezultate bi lahko vplivale tudi razlike med posameznimi raziskavami, saj niso vse uporabljale enakih meril za opredelitev nespečnosti. Dodatni dejavnik je tudi uporaba zdravil za spanje, ki bi lahko vplivala na opažene povezave.

Kljub temu raziskovalci menijo, da bi morali zdravniki pogosteje preverjati prisotnost nespečnosti pri ocenjevanju nevrološkega in duševnega zdravja pacientov.

"Nespečnosti ne bi smeli obravnavati zgolj kot težavo s spanjem"

Žilni kirurg Christopher Yi, ki pri raziskavi ni sodeloval, meni, da ugotovitve predstavljajo pomemben prispevek k razumevanju dolgoročnih posledic nespečnosti.

"Ta pregled dodaja nove dokaze vse večjemu številu raziskav, ki kažejo, da je kronična nespečnost lahko pomemben kazalnik dolgoročnega zdravja srca in ožilja," je dejal Yi.

Po njegovih besedah lahko kronična nespečnost telo dlje časa ohranja v stanju povečane napetosti in stresa.

"Kronična nespečnost lahko telo ohranja v stanju povečane stresne odzivnosti oziroma hiperbudnosti. Sčasoma lahko to prispeva k višjemu krvnemu tlaku, vnetnim procesom, otrdelosti arterij in motnjam delovanja žilne stene," je pojasnil.

Ob tem opozarja, da težav s spanjem ne gre podcenjevati.

"Nespečnosti ne bi smeli obravnavati zgolj kot težavo s spanjem. Dolgotrajna nespečnost lahko vpliva na splošno zdravje in kakovost življenja ter je lahko znak, da je treba pozornost nameniti tudi drugim zdravstvenim težavam."

Yi zato priporoča, da zdravniki in pacienti nespečnost obravnavajo skupaj s klasičnimi dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja.

Priložnost za širši zdravstveni pregled

Tudi strokovnjak za javno zdravje Jagdish Khubchandani, ki prav tako ni sodeloval pri raziskavi, za MedicalNewsToday poudarja, da gre za relativno in ne absolutno tveganje.

"Če primerjamo ljudi z nespečnostjo in brez nje ter predpostavimo, da so vsi drugi dejavniki enaki, ima oseba z nespečnostjo približno 1,26-krat večjo verjetnost za možgansko kap kot oseba brez nespečnosti," je pojasnil.

Po njegovem mnenju bi morali zdravstveni delavci kronično nespečnost razumeti kot opozorilni znak za morebitne druge zdravstvene težave.

"To bi moralo vključevati celovito presejanje in obvladovanje srčno-žilnih ter presnovnih bolezni," je dejal.

Khubchandani je dodal še, da raziskava opozarja na potrebo po boljših metodah merjenja težav s spanjem, saj se številne študije še vedno opirajo predvsem na samoporočanje posameznikov o njihovem spalnem vedenju.

Nespečnost kot zdravstveni signal

Čeprav raziskava ne dokazuje neposredne vzročne povezave med nespečnostjo in možgansko kapjo, ugotovitve kažejo, da kroničnih težav s spanjem ne gre jemati zlahka. Nespečnost bi lahko bila pomemben opozorilni znak povečanega tveganja za različne telesne in duševne zdravstvene težave ter priložnost za zgodnje ukrepanje in preventivo.

dezurni@styria-media.si