V nadaljevanju preberite:
- V Sloveniji vsak dan možganska kap prizadene dvanajst ljudi, vse pogosteje tudi mlajše odrasle.
- Strokovnjaki opozarjajo, da se kapi najpogosteje pojavijo zjutraj, ko je tveganje zaradi bioloških procesov največje.
- Prepoznavanje znakov in hitro ukrepanje sta ključna, saj zamujenega časa pri zdravljenju ni mogoče nadomestiti.
V Sloveniji za možgansko kapjo vsako leto na novo zboli okoli 4.400 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov dnevno. Pogosto gre za posameznike v aktivnem delovnem obdobju, saj že četrtino oseb starih med 18 in 65 let prizadene možganska kap.
Vsak četrti Zemljan bo doživel kap
Svetovna organizacija za možgansko kap opozarja, da bo vsak četrti Zemljan, ki je danes starejši od 25 let, v svojem življenju utrpel možgansko kap. Do leta 2040 se bo število obolelih povečalo za 35 odstotkov.
Možganska kap je nenadna motnja v delovanju možganov, ko zaradi različnih dogodkov pride do nezadostne oskrbe možganovine s krvjo. Zaradi te bolezni v Sloveniji umre skoraj 2000 ljudi, od tega okoli 800 moških in 1200 žensk.
Kaj je možganska kap in zakaj je tako nevarna
Možganske kapi se zgodi, ko se v telesu pojavi strdek in možgani ne dobijo potrebne krvi, za HuffPost pojasni Fan Caprio, vaskularna nevrologinja iz medicinske univerze Northwestern v Illinoisu. Podatki kažejo, da se pogosteje pojavi zjutraj. "Lahko se zgodi kadarkoli v dnevu, to želim najprej poudariti. Sicer so epidemiologi ugotovili, porast deleža bolnikov z možgansko kapjo v jutranjem času," je povedala Caprio. "Raziskave se razlikujejo glede natančnih ur, a nekje med 6. in 12. uro prihaja največ bolnikov.
Dileep Raghvendra Yavagal, profesor nevrologije na Medicinski fakulteti Miller Univerze v Miamiju, poudarja, da "biologija igra pomembno vlogo pri tem, zakaj so kapi pogostejše zjutraj".
Zakaj se pogosteje zgodi zjutraj
Po besedah Gregoryja Albersa, direktorja Centra za možgansko kap na Stanfordski univerzi, je kri zjutraj gostejša in "bolj lepljiva", kar poveča verjetnost strjevanja. "Poleg tega so naši naravni mehanizmi za razgradnjo strdkov zgodaj zjutraj manj aktivni," pojasnjuje Albers.
"Drug pomemben dejavnik je krvni tlak," doda Albers. "Ponoči krvni tlak pade, takoj ko se začnete prebujati, pa se zviša. To so po mnenju strokovnjakov glavni mehanizmi, ki stojijo za jutranjim povečanjem možganskih kapi."
Znaki možganske kapi
Znake možganske kapi lahko preprosto in zanesljivo prepoznamo s pomočjo besede/kratice GROM.
Znaki možganske kapi:
G – govor (ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)
R – roka (ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)
O – obraz (ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)
M – minuta, čas (takoj pokliči 112!)
Dejavniki tveganja za možgansko kap
Tveganje za možgansko kap povečajo nekateri dejavniki tveganja, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, srčne bolezni, kajenje, nezdravi prehranski vzorci in premalo telesne aktivnosti. Razumevanje in nadzor teh dejavnikov tveganja lahko močno zmanjšata verjetnost za razvoj težav, opozarjajo na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije.
"Manj pa so poznana tudi druga stanja, ki pomembno povečujejo nevarnost takega dogodka. Izredno velik vpliv na pojav možganske kapi ima tako pomanjkanje spanja, velika delovna obremenitev, dolgotrajna delovna obremenitev, nočno delo in, ne nazadnje, svetlobna onesnaženost (svetloba v nočnem času), tudi tista v domačem okolju saj ta močno vpliva na kvaliteto spanca. Sočasna izpostavljenost več dejavnikom tveganja bistveno poveča ogroženost za kap," dodajajo.
Življenjski slog, ki zmanjšuje tveganje za kap
Poudarjajo, da je pri preprečevanju bolezni ključno zmanjševanje dejavnikov tveganja, saj že majhne spremembe življenjskega sloga prinašajo velike koristi. Redna telesna dejavnost – vsaj 150 do 300 minut zmerne aktivnosti na teden – dokazano izboljšuje zdravje. Primerne so hitra hoja, vrtnarjenje, ples, plavanje ali kolesarjenje, najbolje v naravnem okolju, stran od prometnih cest, kjer je onesnaženost zraka visoka.
Pomemben del preventive je tudi mediteranska prehrana, ki temelji na svežih, lokalnih živilih, sadju, zelenjavi, polnozrnatih žitih in oljčnem olju. Strokovnjaki opozarjajo, naj se izogibamo sladkim pijačam, škrobnim jedem in visoko predelanim živilom, kot so suhomesni izdelki. Mediteranski način življenja vključuje tudi druženje ob obrokih, saj prehrana ni le hranjenje, temveč družbeni dogodek, ki povezuje ljudi.
Ključni del preventive je tudi, da ne kadimo. Pomembno je tudi izogibanje pasivnemu kajenju, saj že zadrževanje v prostorih, kjer se kadi, dokazano povečuje tveganje za bolezni. Enako pomembno je urejanje krvnega tlaka, ki naj bo po priporočilih pod 130/80 mmHg, ter dosledno obvladovanje sladkorne bolezni in motenj presnove maščob.
Kako lahko z majhnimi spremembami preprečimo velike posledice
Z upoštevanjem teh ukrepov si lahko zagotovimo bolj zdravo in kakovostno starost. Strokovnjaki poudarjajo, da s tem ne skrbimo le zase, ampak tudi razbremenimo družinske člane, ki bi sicer nosili breme skrbi za obolele sorodnike.
Zamujenega časa ni mogoče nadomestiti
Druga ključna zadeva pa je prepoznavanje možganske kapi. Pravočasno prepoznavanje in hitro ukrepanje lahko izrazito zmanjša posledice. Zato je nujno, da vsi poznamo in prepoznamo možgansko kap. Treba je ukrepati takoj, saj zamujenega časa ni mogoče nadomestiti in okvara pri bolniku lahko ostane za vse življenje. Tehnike zdravljenja napredujejo, vendar nič ne more nadomestiti zamujenega časa.
