Ali vas kava resnično zbudi? Študija razkriva, kaj kofein počne našim možganom

V nadaljevanju preberite:

• Kofein pri dobro spočitih mladih odraslih ni pokazal koristi za kompleksne miselne naloge ali reaktivno agilnost.
• Učinki so se izničili tudi zato, ker so raziskovalci strogo nadzorovali spanje in biološki ritem udeležencev.
• Rezultati kažejo, da kofein pomaga predvsem, ko smo neprespani, ne pa na že optimalni ravni zbranosti.

Strokovnjaki se strinjajo, da ima kofein v nekaterih okoliščinah jasen učinek, a vse več raziskav kaže, da je slika bolj zapletena: obstaja soglasje, da kofein lahko izboljša osnovne kognitivne funkcije, kot je reakcijski čas, manj jasno pa je, ali pomaga pri kompleksnejših.

Profimedia

"Kofein prav tako ni pomembno vplival na razpoloženje, utrujenost, budnost, odtegnitvene simptome ali temperaturo telesa in kože," pravi João Agulhari, soavtor študije in raziskovalec športne in vadbene znanosti na univerzi v Liverpoolu. 

Tako je potekala raziskava

Raziskovalci so vključili 51 mladih rekreativcev, moških starih med 18 in 30 let. Vsi so redno zaužili manj kot 150 mg kofeina na dan – kar je pomembno, saj so nekateri učinki kofeina lahko povezani z blaženjem odtegnitvenih simptomov. Udeleženci so običajno hodili spat med 22.00 in 23.30 ter vstajali med 6.00 in 7.30, pred testiranjem pa so morali spanje standardizirati, kar pomeni, da so morali  spati po enakem urniku – ob isti uri iti spat in ob isti uri vstati – da bi bili med seboj čim bolj primerljivi. Tako so raziskovalci izločili vpliv cirkadianega ritma. 

Gre za to, da raziskovalci izločijo vpliv različnih spalnih navad, saj bi te lahko spremenile rezultate. Če nekdo običajno spi do 10. ure, drugi pa vstane ob 6. uri, bo njuna jutranja kognitivna zmogljivost zelo različna – ne zaradi kofeina, ampak zaradi cirkadianega ritma.

"Prejšnje študije so se močno razlikovale glede nadzora spanja, časa dneva, običajnega vnosa kofeina, seznanitve s testi in placebo učinka,« pojasnjuje Agulhari. "Mi smo želeli preučiti kofein v strogo standardiziranih zgodnjejutranjih pogojih."

Tri skupine

Udeležence so razdelili v tri skupine: tiste, ki so prejeli 300 mg kofeina eno uro pred testiranjem, tiste, ki so prejeli placebo, in tiste, ki niso prejeli ničesar. Testi so merili učenje, spomin, hitrost procesiranja, vizuomotorične spretnosti (to so spretnosti, ki jih potrebujemo, ko moramo hitro in natančno premakniti roko, nogo ali telo glede na to, kar vidimo) selektivno pozornost, odločanje in reaktivno agilnost. 

Po analizi podatkov so raziskovalci ugotovili, da ni bilo pomembnih razlik med skupinami.

"Pomembno je poudariti, da to ne pomeni, da kofein nikoli ne more vplivati na kognitivno ali gibalno zmogljivost," pravi Agulhari. "Pomeni le, da pri dobro spočitih, rekreativno aktivnih mladih moških z nizkim običajnim vnosom kofeina ta odmerek v naših standardiziranih jutranjih pogojih ni prinesel merljive koristi."

Avtorji študije menijo, da bi prav nadzor nad kronobiologijo (torej nad notranjim biološkim ritmom udeležencev) in njihovim običajnim vnosom kofeina lahko pojasnil, zakaj v tej raziskavi niso zaznali učinka kofeina, medtem ko so ga nekatere starejše študije našle.

Agulhari pojasnjuje: "V določenih okoliščinah kofein morda predvsem nadomesti pomanjkanje spanja ali ublaži odtegnitvene simptome, namesto da bi izboljšal zmogljivost nad ravnjo, ki jo ima dobro spočita oseba."

Poleg tega je ta študija ocenjevala bolj kompleksne kognitivne naloge, ne pa preprostejših, na katere kofein pogosteje vpliva.

Zakaj je kronobiologija tako pomembna

Poleg vpliva na endokrini, prebavni in srčni sistem ima kronobiologija – skupaj z našim cirkadianim ritmom – ključno vlogo pri kogniciji in izvršilnih funkcijah, poudarja Kenneth Lee, Centra za motnje spanja pri Chicago Medicine.

S tem raziskovalci pojasnjujejo, da lahko razlike v biološkem ritmu posameznikov pomembno vplivajo na to, kako se odzovejo na kofein, zato je nadzor nad kronobiologijo v takšnih študijah nujen za zanesljive rezultate.

Z izbiro udeležencev s povprečnim cirkadianim ritmom – torej tistih, ki niso izrazite jutranje ptice ali nočne sove, so raziskovalci izločili dejavnik, ki bi lahko vplival na rezultate.

"Ljudje na skrajnih koncih tega spektra bi lahko na kofein reagirali veliko bolj različno," pojasnjuje dr. Lee.

Razlog za to je v načinu delovanja kofeina. Kofein namreč blokira receptorje za adenozin, kemično snov, ki se v možganih kopiči med budnostjo in se med spanjem razgrajuje. Dr. Lee pojasnjuje, da imajo ljudje z izrazitimi kronotipi lahko različne ravni adenozina ob isti uri dneva, kar vpliva na njihov odziv na kofein.

Kakšen je zaključek?

Ti rezultati ne pomenijo, da se morate odpovedati jutranji kavi. Agulhari poudarja, da je ta študija le del serije štirih raziskav, ki jih je izvedla njegova ekipa – ena od njih, je pokazala celo povečanje mišične moči pri udeležencih, ki so zaužili kofein.

"Pomembno je pogledati celotno serijo raziskav, saj se zdi, da so učinki kofeina specifični glede na vrsto zmogljivosti, ki jo merimo. To, da nismo našli koristi za kognicijo ali reaktivno agilnost, ne pomeni, da kofein ne more izboljšati drugih vidikov fizične zmogljivosti," pravi.

Ob tem opozarja, da so bili udeleženci iz zelo specifične skupine in testirani v strogo nadzorovanih pogojih. "Odzivi bi se lahko razlikovali pri ženskah, vrhunskih športnikih, ljudeh z visokim običajnim vnosom kofeina, različnih kronotipih ali pri posameznikih, ki bi bili testirani po zajtrku," zaključuje Agulhari.

dezurni@styria-media.si