V nadaljevanju preberite:
- Raziskava kaže, da hladna obdobja in nižje temperature v nekaj dneh po izpostavitvi povečajo tveganje za hospitalizacijo zaradi srčnega popuščanja, medtem ko visoke temperature tveganje povečajo takoj.
- Toplotni valovi niso pokazali dodatnega vpliva, nevarni pa so kratki skoki v vročino.
- Strokovnjaki opozarjajo na potrebo po boljšem spremljanju bolnikov ob opozorilih na mraz ter hitrejših ukrepih med vročinskimi obdobji.
Nevarnost za hospitalizacijo zaradi srčnega popuščanja se poveča že po kratkotrajni izpostavljenosti hladnim obdobjem ter zelo nizkim ali visokim temperaturam, opozarja nova raziskava. Študija, izvedena na Švedskem, je pokazala, da lahko ekstremne vremenske razmere sprožijo nenadno poslabšanje bolezni, kar vodi v večje število sprejemov v bolnišnice. Ugotovitve poudarjajo, da se morajo zdravstveni sistemi bolje pripraviti na okoljske stresorje, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
Raziskava je pokazala, da so bila hladna obdobja povezana z večjim tveganjem za hospitalizacijo zaradi srčnega popuščanja v obdobju od dveh do šestih dni po izpostavitvi, pri čemer je statistična značilnost najizrazitejša med tretjim in petim dnem. Podobno je izpostavljenost nižjim temperaturam povečala tveganje v razdobju treh do šestih dni, prav tako z najvišjo statistično značilnostjo med tretjim in petim dnem.
Pri višjih temperaturah so raziskovalci opazili povečano tveganje za srčno popuščanje že v prvih treh dneh po izpostavitvi. Hkrati pa študija ni potrdila povezave med toplotnimi valovi in večjo verjetnostjo hospitalizacije zaradi srčnega popuščanja.
Hladno vreme poveča tveganje za hospitalizacijo zaradi srčnega popuščanja nekaj dni po izpostavitvi, medtem ko visoke temperature tveganje povečajo takoj.
Toplotni valovi niso pokazali dodatnega vpliva, so pa nevarni kratki skoki v vročino.
Zaradi različnih odzivov telesa na mraz in vročino raziskovalci pozivajo k boljšemu spremljanju bolnikov ob vremenskih opozorilih in hitrejšim ukrepom med vročinskimi obdobji.
Srčno popuščanje
Srčno popuščanje je ena najpogostejših bolezni srca, ki prizadene približno 64,3 milijona ljudi po vsem svetu. Ocenjuje se, da je v razvitih državah prevalenca bolnikov okoli dva odstotka, med starejšimi od 70 let pa kar deset odstotkov. V Sloveniji je prevalenca med 20.000 in 40.000 bolnikov. Zaradi staranja prebivalstva in boljše obravnave akutnih srčno-žilnih stanj se pričakuje, da se bo število bolnikov do leta 2040 še podvojilo. Gre za resno bolezen, ki pomembno zmanjša kakovost življenja in lahko vodi v hude zaplete.
