Število teh bolnikov skokovito narašča, posledice hujše kot pri raku

Srčno popuščanje je ena najpogostejših bolezni srca, ki prizadene približno 64,3 milijona ljudi po vsem svetu. Ocenjuje se, da je v razvitih državah prevalenca bolnikov okoli dva odstotka, med starejšimi od 70 let pa kar deset odstotkov.

V Sloveniji je prevalenca med 20.000 in 40.000 bolnikov. Zaradi staranja prebivalstva in boljše obravnave akutnih srčno-žilnih stanj se pričakuje, da se bo število bolnikov do leta 2040 še podvojilo, opozarjajo pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Gre za resno bolezen, ki pomembno zmanjša kakovost življenja in lahko vodi v hude zaplete. Predsednik društva in kardiolog Matija Cevc dodaja, da bolniki s srčnim popuščanjem potrebujejo tudi pogoste hospitalizacije. "Približno 20 odstotkov bolnikov je po odpustu iz bolnišnice ponovno hospitaliziranih v enem letu. Težave, ki jih povzroča srčno popuščanje, so pogosto bistveno hujše kot pri večini rakavih obolenj, napredovalo srčno popuščanje pa je tudi bolj smrtno kot večini rakov," pravi Cevc. 

Za preprečevanje ali čim poznejše pojavljanje bolezni so ključni telesna dejavnost oziroma zmerna aerobna vadba, kot so hoja, kolesarjenje ali plavanje, uravnotežena prehrano z veliko sadja, zelenjave, polnozrnatih živil in manjši vnos maščob ter soli, nadzor nad telesno težo, opustitev kajenja in zmerno uživanje alkohola.

"Srčno popuščanje je bolezen, pri kateri srce ne zmore več učinkovito črpati krvi po telesu. Posledica tega je, da organi in mišice ne dobijo dovolj kisika in hranil, kar lahko povzroči utrujenost, težko dihanje, otekanje nog in zmanjšano telesno zmogljivost," pojasni Gregor Poglajen, specialist kardiolog na UKC Ljubljana.

Čeprav srčno popuščanje ni povsem ozdravljivo, so po njegovih besedah v zadnjih letih možnosti zdravljenja močno napredovale. Sodobna zdravila lahko bistveno upočasnijo napredovanje bolezni, zmanjšajo simptome in podaljšajo življenje bolnikom.

Pomembno vlogo imajo tudi nefarmakološki ukrepi, kot so prilagojena prehrana, telesna aktivnost ter redno spremljanje telesne teže in simptomov. Pri določenih bolnikih pomagajo tudi posebne naprave, kot so resinhronizacijski srčni spodbujevalniki ali defibrilatorji. V najbolj napredovalih primerih, ko zdravila in druge oblike terapije ne zadoščajo več, pa so na voljo mehanske srčne črpalke in presaditev srca. "Slovenija je na tem področju med vodilnimi državami na svetu, saj ima enega najuspešnejših programov presaditev srca glede na število prebivalcev. To daje novo upanje tudi najtežjim bolnikom s srčnim popuščanjem," je povedal Poglajen. 

Najpogostejši vzroki za nastanek srčnega popuščanja so koronarna bolezen (predvsem pri bolnikih po prebolelem srčnem infarktu), zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), okvare srčnih zaklopk in motnje srčnega ritma. "Drugi vzroki so redkejši: vnetje srčne mišice, prirojena bolezen srčne mišice, nekatere vrste kemoterapije, še redkeje bolezni ščitnice in nekatera druga stanja. Posredno lahko na nastanek srčnega popuščanja vplivajo tudi visok holesterol, sladkorna bolezen in debelost. Pomembno je, da te bolezni in stanja prepoznamo in ustrezno zdravimo, saj tako najučinkoviteje preprečujemo razvoj srčnega popuščanja," pa je povedala Tjaša Vižintin Cuderman, kardiologinja v Kardiološki ambulanti Zdravstvenega doma Domžale. 

Simptomi srčnega popuščanja

Simptomi vključujejo: zmanjšano zmogljivost, zadihanost, zlasti pri telesni dejavnosti ali ležanju, otekanje nog, gležnjev in stopal in posledično pridobivanje telesne teže zaradi zadrževanja tekočine, utrujenost in šibkost, hitro ali neredno bitje srca. Če se pojavi kateri od teh simptomov, je pomembno, da se čim prej posvetuje z zdravnikom.

Diagnoza srčnega popuščanja vključuje laboratorijske preiskave, elektrokardiogram, rentgensko slikanje prsnih organov in ultrazvok srca. Po postavljeni diagnozi pa sledi zdravljenje, pri katerem je še, kako pomemben zdrav življenjski slog in, ko je to potrebno, tudi zdravila.

dezurni@styria-media.si