Pa čeprav so mi prijateljice tu in tam poslale sporočila v smislu "niti mrtvo pijana ne bi seksala s tabo, če misliš o tej in tej stvari resno". Seveda so bile to le floskule, ki z resnico žal niso imele nobene zveze. Vedel sem, da ne žalostno trezna ne srečno pijana nobena ne bi tvegala mojega dobrega imena. Imele so me ravno prav rade. Bilo je pa zabavno prebrati, čeprav bi mi lahko prineslo nemalo težav, če bi to videle nepoklicane oči. Ljudje včasih ne razumejo, da besede nimajo pomena, ki bi jim ga radi pripisali. Gre preprosto za domačnost, za to, da si lahko napišeš stvari, ki ti ravno padejo na pamet, in z neposrednostjo ustvariš prisrčne platonske vezi.
No, tako je bilo, dokler nisva bila sredi večmesečne selitve in je nekega dne med gledanjem televizije mimogrede pripomnila: ''V novem stanovanju sem v kopalnici našla ženske hlačke.'' Zanikal bi tudi, če bi bil kriv, ampak prisežem, da o hlačkah nisem imel pojma. Mi je pa vseeno postalo zelo vroče, ker je najdbo spodnjega ženskega perila težko pojasniti v kakršnihkoli okoliščinah. Na koncu mi je verjela, da je obremenjujoče hlačke kot krpo za brisanje za sabo pustil kakšen nemaren mojster. Morda celo nalašč, ker so z mojstri vedno zapleti in so bili tudi tokrat. Za madeže na hlačkah pa se je po zoprnem preverjanju izkazalo, da so silikonskega izvora. Težava je bila le v tem, da je medtem v sumničavem besu do obisti pregledala vso mojo elektronsko korespondenco in mobilne komunikacije ter si izpisala nekaj dokaznega materiala. Recimo stavek: "Golobček je odletel." Tisti, ki z mano niti mrtvo pijana ne bi seksala, je poslala sporočilo, da je vesela, da imam tako načelne prijateljice, in jih označila za predrzne krave. Jaz pa sem ji odvrnil, da je pravica do zasebnosti nerodna sveta krava, ki jo je pravkar neupravičeno in brezvestno zaklala, zato se bodo bogovi jezili na naju.
Kolumna je bila objavljena v Zame, prilogi časnika Žurnal24, ki je izšla 6. novembra.