Mineva že več kot 135 let, odkar je Karl Benz izdelal svoj prvi avtomobil, pa tudi od predstavitve prvega zares množičnega avtomobila fordaT bo leta 2023 minilo 120 let. V tem času so se avtomobili zelo spreminjali in prišli do zelo sofisticirane stopnje, v kakršni jih poznamo danes. Kaj torej lahko letos in v letih, ki prihajajo, pričakujemo v naših avtomobilih?
Vse stvari niso nove in jih v avtomobile vgrajujemo že nekaj časa, vendar pa so bile dolgo omejene zgolj na višje avtomobilske razrede. Z razvojem tehnologije in množično proizvodnjo pa postajajo preprostejše in predvsem cenejše, zato jih lahko vse bolj najdemo tudi v avtomobilih nižjih cenovnih razredov. Seznam je pester.
Obogatena resničnost
Augmented Reality oziroma »obogatena resničnost«, kot izraz prestavljamo v slovenščino, se je uveljavila predvsem v industriji računalniških iger, od tam pa se vse bolj širi tudi v druge industrije, med katerimi je tudi avtomobilska. Nekateri avtomobilski proizvajalci so namreč pri integraciji obogatene resničnosti v svoja vozila že precej napredovali. Ta naj bi precej izboljšala izkušnjo bivanja v avtomobilu, saj bo podpirala marsikatero funkcijo, od pomoči pri satelitski navigaciji in varnostnih pripomočkih do pomoči pri parkiranju, zabave otrok in drugih potnikov in še marsikaj se bo našlo. Seveda pa je tu tudi druga plat medalje, saj bo obogatena resničnost ponudila tudi veliko možnosti za digitalni marketing, torej bodo imeli od nje korist tudi trgovci.
Višje ravni avtonomne vožnje
Najbolj izpopolnjeni serijski avtomobili danes dosegajo tretjo raven avtonomne vožnje (če ničta raven pomeni nič avtonomije, peta raven pa popolnoma avtonomni avtomobil). Teslin sistem autopilot denimo omogoča avtonomno vožnjo druge ravni z nekaj izleti v tretjo. Tehnologije za avtonomno vožnjo se hitro razvijajo in v letu 2022 ali nekaj let pozneje bi lahko na cestah videli že prve avtomobile z možnostjo tretje ali celo četrte ravni avtonomne vožnje.
Aktivno vzmetenje
Aktivno vzmetenje sicer ni nekaj novega,. Vendar pa se mu obetajo večja razširjenost in nove možnosti uporabe. Gre predvsem zato, da omogoča odpravo slabosti med vožnjo. Z uvajanjem avtonomnih avtomobilov bo slabost med vožnjo prišla še bolj do izraza, saj voznik kot najpogostejši uporabnik ne bo več imel opravka z vožnjo, zato se mu ne bo treba nanjo koncentrirati in bo bolj podvržen težavam, s katerimi se danes soočajo le sopotniki. Pri tem bo veliko vlogo odigralo aktivno podvozje, ki bo vnaprej reagiralo na spremembe vozne podlage in zagotovili dovolj gladko vožnjo, da bo zmanjšalo možnosti slabosti in drugih z vožnjo povezanih sitnosti.
Baterije s trdnim elektrolitom
Baterije s trdnim elektrolitom bi lahko nagovorile strahove voznikov, ki se za zdaj še izogibajo električnim avtomobilom. Številni vozniki se namreč še vedno obotavljajo pri prehodu na alternativne pogone predvsem zaradi omejitev pri dosegu in polnjenju baterij ter visokimi stroški, ki so povezani z litij-ionskimi baterijami. Če k temu dodamo še vse večje pomanjkanje redkih zemeljskih materialov, ki so nujni za proizvodnjo litij-ionskih baterij, je nova rešitev zelo potrebna. Prinašajo jo baterije s trdnim elektrolitom (solid state batteries). Pri njih gre za novo tehnologijo za shranjevanja električnega toka, pri kateri bodo sedanje tekoče elektrolite nadomestili trdni, in je ravno ujela ravnovesje med razvojni in cenovno dosegljivo fazo. Prvi proizvajalci naj bi sicer baterije s trdnim elektrolitom začeli proizvajati okrog leta 2025.
Brezžični prenos podatkov
V povprečnem avtomobilu je danes okrog 30.000 sestavnih delov in več kot 100 milijonov vrstic računalniške kode, kar se bo verjetno z razvojem tehnologij v prihodnjih letih še precej povečalo. Bolj ko bodo namreč avtomobili postajali »pametni«, več podatkov bodo potrebovali za varno vožnjo. Pri tem jim bo v kombinaciji z omrežji 5G pomagala tehnologija brezžičnega prenosa podatkov. Ta seveda ne bo služila le komunikaciji voznika in potnikov, ampak predvsem komunikaciji med avtomobilom ter drugimi avtomobili in prometno infrastrukturo. Dva avtomobila si bosta denimo lahko izmenjala podatke o vremenu, stanju ceste, prometu in podobnem, prav tako pa bo lahko avtomobil podatke prejemal od cestne infrastrukture ali pa ji jih posredoval.
Tipala
Voznik med vožnjo od čutil najpogosteje uporablja vid in sluh, saj sta obe nujni za učinkovito upravljanje vozila, čeprav vid malo bolj. Tudi najbolj »pametni« in avtonomni avtomobili nimajo teh čutil, zato jih je treba nadomestiti z učinkovitimi tipali. Za zdaj se avtomobili pri vožnji zanašajo na podatke iz video kamer laserskih radarjev lidarjev, radarjev in ultrazvočnih tipal, ki sicer predvsem v kombinacijah dobro delujejo, vendar pa so kljub temu omejeni. Na področju tehnologije tipal lahko torej kmalu pričakujemo velik napredek, saj sicer avtonomnih avtomobilov še ne bo tako kmalu.
Karoserijski paneli za shranjevanje energije
Tradicionalne baterije za električne avtomobile so težke in nerodne in v dnu vozila zavzemajo veliko prostora. Z nizko gradnjo sicer pripomorejo k nizkemu težišču in solidnejšim voznim lastnostim vozila, vendar pa so tudi izpostavljene mehanskim poškodbam med udarci ob tla. Inženirji zato iščejo načine, kako elektriko shraniti v karoserijske panele, saj bi s tem baterije umaknili od izpostavljenih območij avtomobila, hkrati pa povečali prostor za potnike.
Vodikove gorivne celice
Inženirji že dolgo razvijajo načine za uporabo vodika kot pogonskega sredstva, vendar jim tega zelo vnetljivega plina še ni uspelo povsem ukrotiti. V zadnjih letih se kot najbolj obetavna možnost za njegovo izrabo kažejo gorivne celice, ki so jih nekateri proizvajalci že vgradili v svoje serijske avtomobile. V njih se namreč vodik med reakcijo s kisikom tvori električno energijo, izpust reakcije pa je zgolj čista voda. V preteklosti so sicer raziskovali tudi uporabo vodika v motorjih na notranje zgorevanje, vendar so se ti vsaj za zdaj izkazali za slepo ulico.
Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma …