Japonski avtomobilski proizvajalec Subaru je sporočil, da zaključuje več kot šest desetletij dolgo obdobje. Do konca leta 2027 bo znamka na evropskem trgu postopoma umaknila vse modele z motorji z notranjim zgorevanjem, s tem pa se iz evropske ponudbe dokončno umika tudi njihov zaščitni znak bokserski motor z vodoravno ležečimi valji.
Zgodba o Subarujevem bokserskem motorju se je začela maja leta 1966 s predstavitvijo kompaktnega modela subaru 1000. V naslednjih desetletjih je znamka to specifično zasnovo razvila v svojo osrednjo tehnično identiteto in jo v kombinaciji s simetričnim štirikolesnim pogonom vgradila v več kot 16 milijonov vozil.
Bokser motor ima edinstveno arhitekturo, ki ima kar nekaj prednosti, pa tudi kakšno slabost. Poglavitne prednosti bokserske zasnove izvirajo iz njene geometrije. Zaradi ležeče postavitve valjev je motor izjemno nizek, kar inženirjem omogoča postavitev težišča celotnega vozila opazno nižje v primerjavi s klasičnimi vrstnimi ali V-motorji.
Ni vsak 180-stopinjski motor bokser!
Za pravi bokserski motor je značilno, da ima vsaka ojnica svoj ojnični čep na ročični gredi, ki je glede na sosednjega zamaknjen za 180 stopinj. To pomeni, da se nasprotna bata vedno premikata simetrično – sočasno se približujeta sredini ali oddaljujeta od nje. Takšno gibanje zagotavlja skoraj popolno naravno izravnavo masnih sil, zaradi česar motor deluje izjemno mirno in z minimalnimi vibracijami, ne da bi za to potreboval dodatne izravnalne gredi.
Gre za pomembno razliko s t. i. ploskim motorjem (flat), ki ima prav tako valje v razmerju 180 stopinj. V tem primeru si namreč nasprotni ojnici batov delita isti čep na ročični gredi, kar pomeni, da se bati ne premikajo simetrično drug proti drugemu, temveč potujejo v isto smer, to pa ustvarja povsem drugačne dinamične obremenitve in zahteve po uravnoteženju.
Izjemni uspehi, a tudi zgodbe za pozabo
Za razliko od Porscheja, ki je bokserski motor primarno rezerviral za športna vozila, ali Volkswagna, ki ga je z legendarnim hroščem uveljavil v ljudskem razredu, je Subaru boksersko arhitekturo uspešno uvedel tudi v družinske limuzine, karavane ter kasneje v športne terence. Največjo prepoznavnost in kultni status med ljubitelji avtomobilizma je koncept dosegel s turbinskimi različicami v reliju, predvsem z modeloma impreza WRX in WRX STI.
Je pa imel Subarujev boxer motor tudi svoje zelo temne čase. Subarujev 2,0-litrski bokserski dizel (EE20) je ob izidu obetal izjemno mirno delovanje in prožnost, a so ga pokopale resne konstrukcijske pomanjkljivosti. Zaradi preveč kompaktnega aluminijastega bloka in tankih čepov ročična gred ni vzdržala visokih dizelskih tlakov, kar je pogosto vodilo do njenega loma ali odpovedi ležajev. Težave so dodatno stopnjevale neuspele regeneracije DPF-filtra, redčenje motornega olja z gorivom ter hitro obrabljivi dvomasni vztrajniki.
Ker so bila popravila zaradi ležeče zasnove motorja izjemno draga, ugled pa močno načet, se je Subaru ob zaostritvi emisijskih standardov dizelskega bokserja raje odločil dokončno opustiti.
Zakaj se zdaj bokser povsem umika iz Evrope?
Razlog je predvidljiv, zaradi vse strožjih evropskih emisijskih standardov ter dandanes relativno majhnega obsega Subarujeve prodaje v Evropi so se pri znamki odločili, da nadaljnji razvoj in prilagajanje bokserskih motorjev ni več vzdržno. Subaru tako že postopoma opušča hibridizirane verzije modelov outback, forester, crosstrek in impreza. Leta 2028 pri Subaruju v Evropi prodajali le še baterijske modele, ki jih razvija v tesnem sodelovanju s Toyoto.
Bokserski motor bo drugod po svetu še vedno v uporabi, saj ga bo Subaru še naprej razvijal v sklopu nove generacije klasičnih hibridnih pogonskih sklopov.
