Eskenova se je namreč v pogovoru za spletno izdajo berlinskega časnika Tagesspiegel navezala na »odlok za varovanje energije« iz leta 1975, ki so ga sprejeli v odgovor na naftno krizo in ga je vladna koalicija pred kratkim novelirala.
Eskenova je dodala, da je odlok vladi tedaj omogočal uvedbo začasnih ukrepov, kakršna sta denimo bila prepoved vožnje avtomobilov v nedeljo ali začasne omejitve hitrosti. Omogočil pa je tudi sprejem cenovne kapice, torej najvišjih dovoljenih cen goriva, in začasno državno upravo v podjetjih, ki upravljajo kritično energetsko infrastrukturo.
Predsednica SPD je kritizirala tudi dejstvo, da so davčne olajšave na bencin in dizel, ki jih je uvedla stranka FDP, davkoplačevalce stale okrog tri milijarde evrov, vendar pa jih podjetja niso v celoti prenesla na voznike. Dodala je, da dejstvo, da naftarji teh olajšav niso popolnoma prenesli v znižanje cen goriv, »smrdi do neba«. Eskenova pravi, da bi moral v dogajanje poseči urad za preprečevanje kartelnega dogovarjanja, saj naftne družbe ne bi smele kovati dobičkov na račun davkoplačevalcev.
O zaostritvi protikartelnega zakona, ki ga je napovedal minister za gospodarstvo iz stranke zelenih Robert Habek, meni, da je v pogledu visokih cen goriva prišla prepozno, vendar jo pozdravlja. V zvezi s subvencijami je dodala, da je ključnega pomena, da ukrepi, ki jih podpirajo vsi davkoplačevalci, pridejo do potrošnikov, ne pa da končajo v žepih korporacij.
Ovce pa še kar gledajo kaj jim delajo!!!
no ja. kaj je nacionalizacija ? oh mladež, kako lepo je bilo nekoč ko smo dobili bone za gorivo.. o …
Pri nas ni treba takšnih ukrepov,zaradi majhnih dohodkov itak večkrat parkiramo avto za vsaj en dan