Deloitte napoveduje drastične spremembe v mobilnosti v naslednjih nekaj letih. Toda težave z zastoji v prometu se bodo zaradi avtonomnih vozil verjetno povečale in ne zmanjšale. Pojasnili so na primeru Nemčije.
Pri svetovalnem podjetju so prepričani, da avtonomna vožnja prihaja. Posvetili so se vprašanju, kako bo ta nova oblika mobilnosti vplivala na našo družbo, kar za zdaj še vedno ostaja veliko vprašanje. Odgovor na to vprašanje je za avtomobilsko industrijo enako pomembno kot za urbaniste, ki morajo vedeti, ali razpoložljiv prostor zadostuje za to vrsto mobilnosti in, ali je zdajšnja infrastruktura sploh primerna za avtonomna vozila.
Bi zaupali vožnjo robotu?
Bistven pa je tudi odgovor na vprašanje, ali so ljudje sploh pripravljeni uporabljati avtonomna prevozna sredstva? Rezultati anketiranih prebivalcev nemških metropolitanskih območij so jasni. Ob predpostavki, da jim ni treba čakati na prevoz dlje od desetih minut, jih je 32 odstotkov pripravljenih vstopiti v robo-taxi ali robo-shuttle. Slednji se, tako kot avtobus, odpelje na več postaj od vrat do vrat.
Konec koncev bo na prejetje odločitve močno vplivala cena prevoza. Za razliko od sedanjih prevoznih sredstev ta vozila ne potrebujejo voznika, ki ga je treba plačati, vozila pa so po potrebi pripravljena na uporabo 24 ur na dan. Tudi stroški vzdrževanja pri električnih robo-taksijih niso tako visoki kot pri vozilih z motorji z notranjim zgorevanjem, saj električni stroj tehnološko še zdaleč ni tako zapleten. Po drugi strani so baterije dražje, toda čez 15 let bodo sistemi za shranjevanje energije omogočali večji doseg in bi morali biti bistveno cenejši od današnjih baterij.
Veliko ceneje kot s klasičnim taksijem
Strokovnjaki Deloitta so v končni izračun všteli vse navedene predpostavke, s čimer domnevajo, da bo en kilometer z robo-taksijem stal 34 centov. To pomeni, da je avtonomni taksi osemkrat cenejši od običajnega nemškega taksija danes in še vedno 25 odstotkov cenejši od cene na kilometer, če si lastimo VW golfa. V primeru izbire avtonomnega avtobusa, ki prevaža več ljudi in se ustavlja na različnih postajah, je cena še bolj ugodna. Po izračunih Deloitta bi bila cena 15 centov na kilometer. "To bo vse ostale ponudnike mobilnosti izpostavilo hudim cenovnim pritiskom in seveda prispevalo k privlačnosti storitev avtonomne vožnje," pravi dr. Harald Proff, ki je pri podjetju Deloitteju zadolžen za avtomobilsko industrijo.
Postavlja se tudi vprašanje, koliko avtonomnih vozil je potrebnih, in ali je poslovni model vzdržen. Pri Deloittu domnevajo, da je za zagotavljanje vozniških storitev v Nemčiji potrebnih približno 560.000 robotskih taksijev in 180.000 robotskih avtobusov. To sicer ni prav veliko, a bodo naredili toliko kilometrov, da bodo v uporabi le tri leta.
Posel z robo-vozili bo spremljal padec zasebne prodaje. Pri Deloitte so izračunali, da bodo morali proizvajalci avtomobilov računati na okoli 760 milijonov evrov izgube na leto. Deloitte še domneva, da bodo storitve vožnje za avtonomne avtomobile vredne 16,7 milijarde evrov na leto.
Pet stopenj avtonomne vožnje
Pogosto uporabljamo izraza avtonomna in avtomatizirana vožnja, ki pa sta različna. To je pet stopenj avtonomne vožnje:
Stopnja 0: Voznik avto nadzoruje popolnoma sam.
1. stopnja: Obstajajo asistenčni sistemi, kot so prilagodljivi tempomat ali opozorilni sistemi za spremembo voznega pasu, ki podpirajo samo vožnjo voznika. Danes je ta tehnologija razširjena vse do razreda najmanjših avtomobilov.
2. stopnja: To je raven, na kateri so današnja moderna vozila višjega srednjega in višjega razreda. Polavtomatski sistemi lahko prevzamejo določene funkcije, na primer vodenje vozila znotraj voznega pasu ali polavtomatsko parkiranje. Modeli, kot so sedanji mercedes razreda E, Teslin model S in Model X ali BMW serije 5, so vsi že na 2. stopnji avtonomne vožnje. Pri Tesli so začasno aktivirali še več funkcij, a so jih po nekaj cestnih incidentih preložili v prihodnost.
3. stopnja: Gre za (visoko) avtomatizirano vožnjo, pri kateri mora imeti voznik možnost kadarkoli posredovati, hkrati pa lahko ob vklopu sistema počne tudi druge stvari. Voznika mora ob opozorilu takoj prevzeti nadzor nad vozilom. Stopnja 3 je na primer na voljo pri Audiju A8.
4. stopnja: pri popolnoma avtomatizirani vožnji lahko voznik še vedno posreduje, če sistem odpove, praviloma pa mora avto prevzeti vse naloge. To stopnjo trenutno v praksi preizkušajo različni proizvajalci in dobavitelji avtomobilov ter tehnološka podjetja.
5. stopnja: pri 5. stopnji avtonomne vožnje voznik ni več potreben. Avto ne potrebuje več volana ali drugih upravljalnih elementov. Vse osebe v vozilu so zgolj potniki.
Manj avtomobilov, večji zastoji
Kakšne učinke ima to spremenjeno vedenje mobilnosti na promet v metropolitanskih območjih? Strokovnjaki družbe Deloitte prikazujejo mračno sliko. Čeprav naj bi se samo v Nemčiji število avtomobilov zmanjšalo za tri milijone, so jasno ovrgli domnevo, da bo zastojev manj in bo promet bolj "tekoč." "Število registriranih vozil se bo zmanjšalo, vendar bo velika zasedenost robo-taksijev in shuttlov znatno povečala obremenitev v mestnem prometu," pravi Harald Proff.
Eden od razlogov je tudi ta, da da se bo število prevoženih kilometrov z avtomobilom na osebo v nemških mestih povečalo s sedanjih 26,7 na 32,0 kilometra. To ustreza povečanju za kar 24 odstotkov! Razlogi, ki jih naštevajo, so očitni: po eni strani bodo robo-taksije uporabljali tudi tisti, ki nimajo vozniškega izpita in so prej uporabljali druga prevozna sredstva, ali pa so hodili. Po drugi strani pa morajo avtonomna vozila potovati tudi prazna, da pridejo do stranke.
Pri Deloittu so jasni: brez predpisov obstaja nevarnost prometnega kolapsa. Če delovanje in uporaba robotskih taksijev ne bo urejena, bo v mestih v povprečju hkrati na cesti 30 odstotkov več avtomobilov kot danes. V konicah celo 36 odstotkov.
Vožnja se bo upočasnila
Če pogledamo prometne žile v mestih, kot sta Berlin ali München, si lahko predstavljamo, kaj to pomeni. Hitrost pretoka cestnega prometa bi padla s povprečnih 33,5 km/h danes, na 30 km/h. To pomeni, da bi se čas potovanja povečal za približno deset odstotkov ali za 2,5 minute več, kot je to običajno danes. Da bi omejili zastoje, je treba po mnenju raziskovalcev omejiti uporabo avtonomnih prevoznih sredstev. Eden od ukrepov bi bil, da bi se učenci smeli v avtonomnih avtobusih voziti v šolo skupaj in ne vsak posebej v taksiju. A ukrepi bodo morali biti še večji, so prepričani v Deloittu.
Vsako uro plačam več kot 90 dolarjev na daljavo z dvema otrokoma doma.Nikoli nisem mislil,da bi to imel možnost,vendar moj …