Pozitivnih učinkov sistema start/stop je zagotovo veliko, vseeno pa poznavalci opozarjajo, da so lahko za nekatere komponente motorja tudi škodljiv. V določenih pogojih je najbolj na udaru turbopolnilnik.
Sistemi za samodejno ugašanje in zagon motorja so pri novih vozilih nekaj povsem običajnega. Tudi njihovim varčevalnim učinkom ne gre oporekati. Vseeno pa imajo tudi manj prijetno plat, kar še posebej velja za modele avtomobilov, ki so start/stop sisteme dobili med prvimi.
Pogosto ugašanje in zagon motorja namreč ni nekaj, na kar bi bilo dotedanji avtomobili, oziroma nekateri sklopi, pripravljeni. Nadgradnjo je potreboval akumulator, ki mora biti dovolj močan za nenehne zagone, prav tako pa je morala napredovati 'pamet' avtomobila, saj ugašanje ni vedno priporočljivo, na primer pri prenizkih temperaturah, pri neogretem motorju ali pa v vročini, ko je potrebne veliko energije za delovanje klimatske naprave.
Poskusno so sistem start/stop vgradili v VW golf ecomatic (1994), deloval pa je tako, da se je motor ugasnil, ko je voznik prestavil v prosti tek in sprostil stopalko sklopke. Ko je sklopko zopet aktiviral, se je motor samodejno zopet zagnal.
Sočasno z vpeljavo start/stopa je postalo izjemno priljubljeno, v nekaterih primerih pa zaradi "downsizinga" obvezno prisilno polnjenje. Sodobni turbopolnilniki so zaradi vse hitrejšega vrtenja (do 250.000 vrtljajev na minuto) po besedah specialista Janija Trčka najbolj ranljivi del motorja. Med delovanjem se segrevajo na izredno visoke temperature – pri dizelskih do 950, bencinski pa celo na več kot 1.000 stopinj Celzija.
Če se motor na hitro ugasne v obdobju, ko je turbopolnilnik deloval s polno močjo, se mu alhko povzroči velika škoda. Takrat se namreč zaustavi pretok olja, ki služi za mazanje in hlajenje. To olje tako ostane ujeto v oljnih kanalih, kjer v hipu izgori (karbonizira). Zaradi tega je kasneje mazanje slabše, oziroma ni mogoče, (pre)visoke temperature pa lahko povzročijo ukrivljenje gredi turbine.
Zgoraj opisane situacije so ob umirjeni vožnji po besedah avtomobilskega serviserja Branka Štekovića zelo redke: "Umirjena vožnja v naseljih in na magistralkah ne obremenjuje turbopolnilnika, zato tam ugašanje ne more škodovati, lahko pa je problem pri izvozu z
avtoceste, ko se je treba le nekaj metrov kasneje zaustaviti pri rdeči luči. Ali pa med postankom na cestninski postaji – tam, kjer jih še imajo, seveda. Po drugi strani dinamični vozniki tudi v naseljih radi priganjajo avtomobile, kar v kombinaciji s pogostimi postanki na semaforjih za turbopolnilnike skupaj z ugašanjem motorja ne pomeni prav nič dobrega."
Moderne tehnične rešitve in gumb za rezervo
V zadnjem času so tudi težavo povzročanja škode turbopolnilniku začeli reševati, a to velja le za nove modele motorjev, ki start/stop tehnologijo upoštevajo že pri zasnovi. Inženirji hlajenje zagotavljajo z dodatno električno črpalko, ki se zažene le po potrebi in sicer takrat, ko temperatura hladilne tekočine preseže določeno vrednost. To se lahko zgodi v prej naštetih primerih, ko motor deluje pri večjih obremenitvah in se takoj zatem ugasne. Z zagonom električne črpalke hladilna tekočina potuje do ohišja turbinskega polnilnika, črpalka pa deluje vse dokler temperatura ne pade na sprejemljive vrednosti.
Čisto vsi avtomobili s sistemom za samodejno ugašanje motorja ob postankih imajo tudi gumb za izklop, s katerim v določenih situacijah lahko preprečite ugašanje in s tem škodo turbopolnilniku.
dezurni@zurnal24.si
Tudi poraba goriva je verjetno povečana in vsakični ponovni zagon motorja prispeva dodatne emisije !
Od kje pa avtorju tegale članka podatek, da pozitivnim učinkom ni mogoče oporekati? Zakaj pa nisi naštel teh "pozitivnih učinkov"? …