V nasprotno mnenje nas nekako pripravljajo tudi proizvajalci, ki avtomobilov vse pogosteje sploh ne opremljajo več s prikazovalnikom temperature hladilne tekočine. Med instrumenti je vse bolj redka celo modra lučka, ki sveti, dokler motor ni dovolj ogret. Tudi marsikateri proizvajalec v reklamnem gradivu trdi, da ogrevanje motorja zaradi višjih standardov izdelave in materialov ni več potrebno.
Vse več voznikov se zato v hladnem avtomobilu upravičeno vpraša, če je po hladnem zagonu motor res še potrebno malo počakati, ali pa je to zaradi razvoja maziv in stičnih površin motorja postalo odveč. Je torej ogrevanje motorja preden speljemo postalo relikt preteklosti ali je še vedno aktualno?
Pri nemškem Autobildu so za mnenje o tem vprašali mehanike in vsi so odgovorili, da je ogrevanje motorja še vedno priporočljivo, sploh v primeru, če bi radi avtomobil še dolgo uporabljali in zmanjšali njegovo obrabo. A velja tudi, da motorja ne ogrevajmo medtem, ko avtomobil stoji, ampak med zmerno vožnjo.
Razlogov za ogrevanje je več
Čeprav so njegove lastnosti odvisne od posameznega tipa olja in njegove viskoznosti, v splošnem velja, da je hladno olje veliko bolj gosto in težje teče od olja, ki je ogreto na delovno temperaturo. Pred leti je veljalo, da je v motor pozimi bolje naliti manj viskozno olje, ki laže teče, sodobna olja pa so razvita z dovolj prilagodljivimi lastnostmi, da to ni zares potrebno.
Vendar pa se določeni nadlogi za motor ne moremo izogniti niti s sodobnimi olji. Ker olje težje teče. Je namreč ob hladnem zagonu potrebnega več časa, da ga črpalka iz karterja pošlje na ležaje, v turbopolnilnik in na druge predele, ki potrebujejo mazanje. Če torej speljete takoj po zagonu motorja, tvegate, da pomembne komponente motorja ne bodo dovolj podmazane. V tem primeru lahko povzročite povečano obrabo površin, v skrajnem primeru pa celo okvaro motorja. To sicer velja tudi za zagon hladnega motorja poleti, še bolj očitno pa je pozimi.
Eden od preprostih trikov, da se izognete nezadostnemu mazanju pomembnih komponent motorja je, da najprej vžgete motor, potem pa se privežete z varnostnim pasom in šele potem speljete. Že to bo največkrat dovolj, da bo motor dovolj podmazan.
Kljub temu, da je v tem primeru olje verjetno doseglo pomembne mazalne točke in turbino, motorja ni dobro takoj močno obremeniti. Če hladen motor prehitro zavrtite v visoke vrtljaje, se lahko zgodi, da se bo oljni film na površinah pretrgal, s tem pa bo prekinjeno tudi mazanje. Tudi to lahko povzroči povečano obrabo ali celo okvaro motorja.
Naj se komponente enakomerno ogrejejo
Povprečni bencinski ali dizelski motor sestavlja več kot 1.000 delov iz zelo različnih materialov, kar pomeni, da se različne komponente med segrevanjem ali ohlajanjem različno raztezajo in krčijo. To e kritično predvsem v motornih valjih. Bati so manjši in jih zgorevanje goriva precej hitro segreje, zato se tudi hitreje širijo in se jim poveča premer. Stene valjev se nasprotno ogrevajo in širijo počasneje. Razlog zato je dejstvo, da je motorni blok precej bolj masiven in laže odvaja toploto, poleg tega pa po njem teče hladilna tekočina, ki je po hladnem zagonu seveda tudi hladna in blok še dodatno hladi. Vrzeli med bati oziroma batnimi obročki in stenami valjev se zato precej zmanjšajo in trenja med njimi se povečajo.
Medtem, ko pri nižjih vrtljajih motorja to ne igra prevelike vloge, lahko pri višjih vrtljajih postane bolj pereče. Pri višjih hitrostih se ne le poveča trenje, ampak se zaradi višje obremenitve in temperature bati še hitreje segrejejo in razširijo. Ker stene valjev za ogretje potrebujejo približno enako časa, lahko bati preprosto postanejo preveliki za vrtine valjev in pride do povečane obrabe. V skrajnem primeru lahko pride do nagibanja batov in izgube kompresije v zgorevalni komori, lahko pa se celo poškoduje bat.
Nevarnosti niso omejene zgolj na bate. Glave motorjev so večinoma izdelane iz drugačnih materialov kot bloki, med njimi pa so tesnila, ko so spet iz drugačnih materialov. Če motorja ne segrevamo počasi in komponentam ne omogočimo enakomernega raztezanja, lahko hitro pride do puščanja na stikih ali pa razpok glave zaradi prevelike napetosti. Drugi razlog za razpoko na glavi motorja so lahko lokalna pregrevanja, medtem ko preostali del glave ostane hladen. Tudi za ta je ponavadi krivo prehitro poganjanje hladnega motorja v visoke vrtljaje. Nekaj časa sicer material zmore takšne preobremenitve, sčasoma pa pride do utrujenosti materiala in končno do razpok, ki zahtevajo draga popravila.
Motor ogrevajte med vožnjo
Vendar pa velja še eno pravilo. Motorja ne ogrevajte medtem, ko avtomobil stoji na mestu. To pri nas niti ni dovoljeno. Če motor ogrevate medtem, ko avtomobil stoji, se vsi deli ne ogrejejo enakomerno, kar lahko spet vodi k povečani obrabi, saj se komponente različno širijo.
Poleg tega se v hladne motorje vedno vbrizgava bolj bogata gorivna zmes, s katerimi proizvajalci nadomestijo izgube zaradi kondenzacije. Te so gorivo, ki ga ni mogoče vžgati ker se kondenzira na hladnih stenah valjev, kjer se spremeni v kapljice. Predvsem pri bencinskih motorjih je pomembno omeniti, da te kapljice spirajo olje s sten valjev in povzročijo večjo obrabo. Če je motor obremenjen, se kondenzacija zmanjša, s tem pa tudi nevarnosti, ki jih ta povzroča.
Odgovor na vprašanje, če je pred vožnjo dobro ogreti motor, je torej »ne«. Pravi odgovor pa se glasi: »Motor najprej vžgite, potem se pripnite z varnostnim pasom, da se olje razporedi po pomembnih delih motorja, potem pa se odpeljite, vendar motor, dokler se ne ogreje na pravo temperaturo, obremenjujte le do tretjine vrtljajev. Z njim skratka ravnajte prizanesljivo in dolgo vam bo služil.«
Lepo napisan članek... .Jaz običajno,neglede na letni čas prižgem,poleti počakam minutko,pozimi do dve in potem postopoma ogrevam na nižjih obratih.Ker …
dizelcek, to ti pocni v svoji garaži.. kot je omenjeno v članku je v SLO prepovedano stati in imeti prižgan …
Kaj pa, če moraš, vsako jutro speljati v klanec dolg, recimo 1Km? Pod 2000 v/m skoraj ne gre (dizel)...