V nadaljevanju preberite:
- Povprečni čas dnevne vožnje na delo med evropskimi državami je 48 minut.
- Najdlje se vsak dan vozijo v Belgiji, najmanj v Sloveniji.
- Slovenci v službo večinoma z avtomobili, javni prevoz uporablja redki.
- Skoraj polovica zaposlenih v ZDA je že zavrnila ponudbo za delo zaradi stroškov prevoza ali dolžine poti do delovnega mesta.
Mednarodna raziskava, ki jo je med 16.000 delavci v 15 evropskih državah in Združenem kraljestvu, vključno z več kot 1.000 v Belgiji, izvedlo podjetje SD Worx, razkriva precejšnje razlike glede časa, ki ga preživijo na poti v službo in domov.
Belgija ostaja država, ki najbolj izstopa na področju vožnje na delo. Belgijski delavci poročajo, da za pot na delo in z njega v povprečju porabijo 61 minut na dan, kar je največ med 16 proučevanimi državami in precej nad mednarodnim povprečjem, ki znaša 48 minut dnevno. Belgija presega tudi države, kot sta Švedska (57 minut) in Irska (56 minut), kjer povprečni čas poti na delo ostaja tik pod eno uro.
Med 16-imi preučevanimi evropskimi državami delavci potrebujejo povprečno 48 minut dnevno za vožnjo v službo in nazaj domov.
Kljub temu, da vprašani delavci v povprečju menijo, da je 57 minut na dan najdaljši sprejemljivi čas vožnje v službo, le tretjina med njimi ta čas dojema kot izgubljen delovni čas. V Belgiji 34 % zaposlenih poroča, da zaradi vožnje na delo izgubijo precejšen del delovnega časa, kar je le malenkost nad povprečjem preučenih držav (32 %). Hkrati pa precejšen delež vprašanih (41 %) tega ne dojema na tak način.
Kar 13 % zaposlenih v Belgiji - po podatkih družbe SD Worx največ v Evropi - spada med tako imenovane "super-vozače na delo", ki na poti preživijo dve uri ali več, pri čemer jih 14 % dnevno prepotuje več kot 120 kilometrov.
Slovenija rekorderka
Na drugem skrajnem koncu seznama pa se je znašla Slovenija.
Glede na izsledke raziskave Slovenci za vožnjo na delo porabijo med vsemi preučevanimi državami najmanj časa, povprečno 32 minut dnevno.
Slovenski podatek je blizu romunskemu, kjer se delavci povprečno v službo vozijo le minuto manj, italijanskemu, kjer potrebujejo povprečno 35 minut dnevno, na Hrvaškem pa vozači v službo dnevno potujejo slabih 10 minut več kot pri nas, povprečno 41 minut.
Statistični urad Republike Slovenije je 11. septembra 2026 objavil podatke, ki kažejo, da so se prebivalci Slovenije lani na delo večinoma peljali z avtomobili, te pa so najpogosteje pustili na brezplačnih parkiriščih. 42 % teh avtomobilskih potnikov javnega prevoza ni uporabilo, ker bi za pot do službe porabili preveč časa.
Po podatkih SURS-a se javni potniški prevoz (avtobusi in vlaki) pri nas uporablja izjemno redko, predstavlja zgolj okoli 3 do 4,5 % vseh poti oziroma 7,5 % opravljenih kilometrov. Kot razlog za neuporabo javnega prevoza kar 42 % voznikov navaja, da jim ta ne ustreza ali sploh ni na voljo za njihovo relacijo.
Skoraj 80 % prebivalcev Slovenije, starih med 15 in 84 let, je lani na delovni dan opravilo vsaj eno pot, pri čemer so 19 % poti prehodili, za 5 % poti so uporabili javna prevozna sredstva in 4 % prekolesarili. Na več kot dveh tretjinah (69 %) preostalih poti so se kot vozniki ali sopotniki peljali z avtomobilom.
Isti čas, različna dolžina
Podatki iz evropske raziskave razkrivajo tudi zanimive razlike v tem, zakaj poti na delo trajajo tako dolgo, kot trajajo. Tako na Nizozemskem kot v Romuniji dnevna pot na delo v povprečju traja 53 minut, vendar sta ozadji teh časovnih podatkov povsem nasprotni: zaposleni na Nizozemskem v povprečju opravijo 63-kilometrsko pot, pri čemer se za premagovanje teh razdalj zanašajo na učinkovito infrastrukturo.
V Romuniji zaposleni v enakem 53-minutnem času prepotujejo precej krajše razdalje, saj jim veliko časa vzameta gost promet in gneča v mestih.
Toliko jih je zaradi tega zavrnilo službo
Po podatkih poročila podjetja Monster o vožnji na delo (Commute Report) je skoraj polovica zaposlenih v ZDA že zavrnila ponudbo za delo zaradi stroškov prevoza ali dolžine poti do delovnega mesta.
Zaposleni dodatnemu času, porabljenemu za pot, pripisujejo velik pomen: 32 % bi jih za sprejem dela, ki vključuje 20 minut daljšo pot od želene, zahtevalo vsaj 20 % višje plačilo. Za tri od desetih sodelujočih v raziskavi je daljša pot v službo nesprejemljiva, 30 % jih pravi, da jih nobena od predstavljenih spodbud ne bi prepričala, da bi sprejeli znatno daljšo pot v službo.
Ugotovitve kažejo, kako stroški prevoza, čas, preživet zunaj doma, in prilagodljivost vplivajo na presojo zaposlenih o tem, kdaj je pot na delo predolga.
Morda vas zanima tudi:
U tole bo pa hud udarec za štajerce,ki se vozijo vsak dan v ljubljano