Smo v času izjemno ugodnih razmer na trgu dela – tako z vidika števila delovno aktivnih, kot tudi rekordno nizke stopnje brezposelnosti, usposobljenost delovne sile, merjena s stopnjo dosežene izobrazbe, se v zadnjih letih vztrajno izboljšuje, ključni strukturni izziv pa ostaja pomanjkanje delovne sile, so zapisali na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v Analizi razmer na trgu dela in rezultati srednje in dolgoročnih napovedi potreb trga dela do leta 2037.
Junija letos je bila stopnja brezposelnosti v Sloveniji rekordno nizka. Kljub temu je še vedno več kot 40.000 oseb, ki so na zavodu, od katerih jih je maja 2025 več kot 30 odstotkov prejelo denarno nadomestilo. Na drugi strani podjetja nimajo delavcev in to na točno tistih področjih, za katere je kvalificirana večina brezposelnih na zavodu.
Junija najmanj brezposelnih doslej
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je stopnja brezposelnosti v prvem četrtletju letošnjega leta 4-odstotna, mesečna stopnja anketne brezposelnosti je bila po eksperimentalnih ocenah maja 3,9-odstotna, za 0,1 odstotne točke nižja kot aprila in za 0,4 odstotne točke višja kot v lanskem maju. Stopnja anketne brezposelnosti je bila med moškimi 3,4-odstotna, med ženskami pa 4,5-odstotna.
Iz podatkov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je razvidno, da v Sloveniji število brezposelnih v zadnjih letih strmo pada. Junija letos je bilo na zavodu prijavljenih 42.398 oseb, medtem ko je bilo istega meseca leta 2021 zabeleženih 71.094 oseb, kar je skoraj 60 odstotkov več.
Vsak mesec milijoni brezposelnim, a podjetja brez delovne sile
V letu 2021 je bil povprečen čas od prijave na zavodu do zaposlitve skoraj 2 leti in pol (29,0 mesecev), do leta 2024 pa se je znižal na 25,2 mesecev. Na zavodu za Žurnal24 pojasnjujejo, da se povprečno trajanje znižuje, saj se zaradi velikih primanjkljajev na trgu dela zaposlujejo tudi osebe, ki so sicer težje ponovno vključijo v delovni proces, kot na primer dolgotrajno brezposelni in starejši.
Zadnji podatki, vezani na prejemnike denarnega nadomestila (DN), s katerimi razpolaga Zavod RS za zaposlovanje, so za mesec maj 2025. V tem mesecu je DN prejelo 13.416 oseb (31 % vseh na zavodu prijavljenih brezposelnih oseb maja 2025), v povprečju pa so prejele 854,66 evrov bruto – pri izračunu povprečne višine se upoštevajo samo osebe, ki prejmejo denarno nadomestilo za celotni mesec. Skupaj je bilo maja letos za denarna nadomestila namenjenih 11.647.938,61 evrov, v maju 2024 je bilo teh sredstev 11.513.764,11 evrov ter v maju 2020 25.576.980,87 evrov.
V mesecu maju 2025 je denarno nadomestilo prejelo 13.416 oseb, v povprečju 854,66 evrov bruto. Skupno je država maja letos za denarna nadomestila namenila 11.647.938,61 evrov.
Največ brezposelnih na področjih, kjer podjetja potrebujejo največ delavcev
Na Zavodu RS za zaposlovanje za Žurnal24 sporočajo, da je za poletne mesece, posebej julij, značilen upad zaposlitvenih oglasov. Kljub temu je bilo v primerjavi z lanskim junijem letos na zavodu 7,4 odstotkov več objavljenih prostih delovnih mest. Junija letos je bilo namreč kar 13.895 zaposlitvenih oglasov, medtem ko jih je bilo istega meseca leta 2024 skoraj 1.000 manj, zabeležili so jih 12.940.
Zavod RS za zaposlovanje smo povprašali o tem, katerih profilov delavcev je največ med brezposelnimi in izkazalo se je, da so to delavci, ki jih išče tudi največ podjetij.
Zavod je pripravil seznam področij, za katera je iskalo zaposlitev največ brezposelnih delavcev na zavodu v juniju 2025:
• Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih,
• Tajniki,
• Prodajalci,
• Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah,
• Vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil,
• Skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo,
• Delavci za preprosta priložnostna dela,
• Komercialni zastopniki za prodajo,
• Drugi delavci za preprosta dela,
• Kuhinjski pomočniki.
Te poklicne skupine smo primerjali s preglednico objav zaposlitvenih oglasov na Zavodu za zaposlovanje za mesec junij 2025. Poglejmo, koliko zaposlitev je bilo objavljenih na teh področjih:
• Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih: 685 zaposlitvenih oglasov
• Tajniki: 102 zaposlitvena oglasa
• Prodajalci: 292 zaposlitvenih oglasov
• Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah: 836 zaposlitvenih oglasov
• Vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil: 101 zaposlitveni oglas
• Skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo: 185 zaposlitvenih oglasov
• Delavci za preprosta priložnostna dela*: 385 zaposlitvenih oglasov
• Komercialni zastopniki za prodajo: 70 zaposlitvenih oglasov
• Drugi delavci za preprosta dela: število oglasov je vključeno k delavcem za preprosta priložnostna dela
• Kuhinjski pomočniki: 257 zaposlitvenih oglasov
*ker poimenovanje ni isto kot v podatkih o objavljenih zaposlitvenih oglasih na zavodu za junij 2025, smo v to številko vključili naslednje kategorije: Delavci za preprosta poljedelska dela, Delavci za preprosta priložnostna dela, Delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah, Drugi delavci za preprosta dela, d. n., Delavci za preprosta kmetijska dela na mešanih kmetijah, Delavci za preprosta vrtnarska in hortikulturna dela, Delavci za preprosta prekladalna dela, Delavci za ročno pakiranje, Delavci za preprosta živinorejska dela, Delavci za preprosta gozdarska dela, Delavci za odvoz odpadkov, Delavci za preprosta poljedelska dela.
Na slovenskem trgu smo kljub izjemnim statistikam, ki pričajo o rekordno nizki brezposelnosti, priča zanimivemu fenomenu: imamo veliko ponudbo del in veliko delavcev, ki iščejo na točno teh področjih, a so raje na zavodu, kot da bi stopili v delovni proces. Obenem smo v Sloveniji priča več tisoč odstotnemu povečanju tuje delovne sile: v štirih letih 2.416 odstotkov več Indijcev, 8.842-odstotno povečanje Nepalskih delavcev, lani 2008 odstotkov več delavcev iz Filipinov in 1.116-odstotno povečanje delavcev iz Bangladeša.
V Sloveniji imamo veliko ponudbo zaposlitvenih oglasov in veliko delavcev, ki iščejo na točno teh področjih, a so raje na zavodu, kot da bi stopili v delovni proces.
So plače tako nizke, da se delo na splača?
Glede na stanje na slovenskem trgu se zastavlja vprašanje, če so plače za delo tako nizke, da slovenski delavci ostajajo na cesti, medtem ko se uvaža tuja delovna sila.
Znesek minimalne plače določi ministrica oziroma minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do 31. januarja tekočega leta. Za letošnje leto znaša 1.277,72 evra bruto oziroma približno 930 evrov neto za polni delovni čas. Portal MojeDelo.com je objavil prispevek o tem, kakšne so najvišje in najnižje plačane službe v Sloveniji na podlagi spletnega vira Boljša plača, iz katerega je razvidno, da se okoli zakonsko določenega plačnega minimuma gibljejo plače šivilj, varušk, pomočnika učitelja, hišnikov in krojačev.
V letu 2025 je najnižja zakonsko določena plača 1.277,72 evra bruto oziroma približno 930 evrov neto.
Statistični urad Republike Slovenije objavlja zadnje podatke o primerjavi plač po področjih iz leta 2022. Za področje "Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki/čistilke, strežnice in gospodinjske pomočnice ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah", za katera je bilo junija 2025 na zavodu objavljenih 836 zaposlitvenih oglasov, in velja za eno najpogostejših področji, za katera registrirani brezposleni iščejo zaposlitve, so leta 2022 povprečno prejeli 922 evrov neto. Minimalna plača za leto 2022 je bila 1.074,43 evra bruto oziroma 757,58 evrov neto ob upoštevanju splošne ter dodatne splošne olajšave.
Kaj počnejo na zavodu
Zavod RS za zaposlovanje je v prvih šestih mesecih letos opravil skoraj 334.000 različnih preverjanj ustreznosti in zainteresiranosti brezposelnih za napotitev na prosto delovna mesta, izvedli pa so tudi več kot 51.000 napotitev brezposelnih na prosta delovna mesta delodajalcev - so poročali na STA.
Med brezposelnimi je skoraj 20 odstotkov mladih v starosti od 15 do 29 let, 36 odstotkov je starejših od 50 let, 40 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, 14,8 odstotka invalidov, 34 odstotkov pa je tistih, ki imajo samo osnovnošolsko izobrazbo ali manj. "Na nekaterih teh kategorijah smo dosegli tudi znižanje, in sicer predvsem pri teh starejših in pri dolgotrajno brezposelnih osebah, je pa potrebnih tukaj zelo veliko aktivnosti zavoda, saj je eden od naših strateških ciljev aktivirati ves razpoložljivi potencial na domačem trgu dela," je za STA pojasnila direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc.
Morda vas zanima tudi:
Zadnja placna reforma k to ni in je najvecji nateg v zgodovini je se ptrdilo da se ne splaca delat. …
A so zavodi za zaposlovanje ukinili pravilo, da če v tretje zavrneš napotilo za zaposlitev izgubiš pravico do nadomestila!?
Mene pa zanima, za koliko se je zmanjšalo število zaposlenih na zavodu za zaposlovanje, glede na to, da se je …