So Azijci res preplavili trg dela pri nas, to so podatki

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se v zadnjih 5 letih število tujcev, ki delajo v Sloveniji, vidno povečuje. Aprila 2020 je bilo zabeleženih 99.381 tujih delavcev, istega meseca letos pa se je ta številka dvignila na 147.574, kar pomeni, da se je v polovici desetletja število zaposlenih iz drugih držav povečalo za 48.193. 

Po dodatna pojasnila smo se na Žurnalu24 obrnili na službo za odnose z javnostmi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ).

Kako se razlikuje postopek za pridobivanje dovoljenja za delo v Sloveniji glede na državo, iz katere prihaja oseba in področje dela? Koliko je različnih postopkov?

"Vloga za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo se vloži pri upravni enoti, ki Zavodu pošlje zahtevek za izdajo soglasja. Soglasij je več vrst: soglasje za zaposlitev, k modri karti EU, za napotene delavce, za usposabljanje ali izpopolnjevanje ali opravljanje pripravništva, za individualne storitve tujcev, za zastopnika in za sezonsko delo. Za sezonsko delo do 90 dni v letu se izda dovoljenje za sezonsko delo. Zaposlovanje tujcev iz Bosne in Hercegovine ter iz Srbije, ki prvič prihajajo v Republiko Slovenijo z namenom dela, urejata meddržavna sporazuma o zaposlovanju, na podlagi katerih tujci pridobijo delovna dovoljenja. Za ostale tujce pa Zavod izdaja soglasja, ki so pogoj za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo," za Žurnal24 pojasnjujejo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Podrobneje ta postopek opisujejo na spletni strani Zavoda: Enotno dovoljenje za prebivanje in delo omogoča tujcem iz držav izven EU vstop v našo državo ter začasno bivanje, zaposlitev in delo v Sloveniji. Omenjeno dovoljenje v enotnem postopku izdajo upravne enote. Za zaposlitev državljanov Bosne in Hercegovine ali Srbije je na podlagi sporazuma potrebno delovno dovoljenje, ki ga izdajo na zavodu za zaposlovanje. Navedeno dovoljenje se upošteva kot soglasje k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo, ki ga izda upravna enota.

EPA

Iz katerih držav prihaja največ tujih delavcev v Slovenijo? 

"Največ tujcev še vedno prihaja iz držav nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ): največ jih je iz Bosne in Hercegovine, sledijo Kosovo, Srbija, Severna Makedonija. V zadnjem času je vedno več vlog in izdanih soglasij/enotnih dovoljenj za delavce iz jugovzhodne Azije (Indija, Nepal, Bangladeš, Filipini)," odgovarjajo na Zavodu RS za zaposlovanje.

Leta 2020 je v Sloveniji po podatkih Zavoda delala le peščica oseb, ki izhajajo iz Azije (Indija, Nepal, Kitajska, Bangladež in Filipini skupaj 535 oseb), leta 2024 pa na ZRSZ beležijo več tisoč odstotno povečanje. Število oseb, ki so prijavljene za delo v Sloveniji in prihajajo iz Indije, se je v štirih letih povečalo za 2.416 %, število Nepalskih delavcev pa za 8.842 %. Leta 2020 je v Sloveniji delalo le 14 Nepalcev, lani pa jih je bilo po podatkih Zavoda 1.238. Podobno je tudi z delavci iz Filipinov (lani 2008 % več) in Bangladeša (1.116 % povečanje).

Še vedno pa te številke predstavljajo le majhen delež celotnega delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije jih je bilo decembra lanskega leta (2024) 919.438, od katerih je bilo tujih državljanov 144.835 (15,75 %). Azijski delavci so leta 2024 tako predstavljali približno 3,7 % vseh delovno aktivnih oseb pri nas, ki imajo državljanstvo izven Slovenije.

Podatki za zadnjih 5 let kažejo, da je bilo leta 2024 v Sloveniji izdanih 13.741 delovnih dovoljenj državljanom BiH, kar je podobno kot leta 2020, ko jih je bilo 13.624, velik skok pa se je zgodil leta 2021, ko jih je bilo kar 20.020. 

Na katerih področjih slovenska podjetja zaposlujejo največ tujcev?

Na Zavodu RS za zaposlovanje pojasnjujejo: "Največ tujcev se zaposluje na področju gradbeništva, sledijo predelovalna dejavnost (varilci, monterji, mehaniki, električarji ipd.), delavci v prevozništvu (vozniki kamionov in avtobusov), gostinstvu, zdravstvu in socialnem varstvu."

Iz podatkov ZRSZ je razvidno, da največ tujih državljanov v Sloveniji opravlja delo voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev ter varilcev in podobnih del (v letu 2024 skupno 4.967). Več kot 1.200 je pri nas tudi vodoinštalaterjev iz drugih držav ter nekaj manj kot 1.300 izvajalcev preprostih del v predelovalnih dejavnostih. V lanskem letu je bilo v evidenci Zavoda 685 zidarjev s tujim državljanstvom. 

Profimedia

Kakšne so največje težave, ki jih imamo v Sloveniji z zaposlovanjem tujcev?

V službi za odnose z javnostmi Zavoda RS za zaposlovanje pravijo, da v zadnjem času opažajo pogostejše težave pri delavcih, ki prihajajo iz azijskih držav: "Tu zaznavamo jezikovne ovire in posledično nepoznavanje pravic iz delovnega razmerja. Na splošno lahko rečemo, da se tujci soočajo  z izzivi, povezanimi z integracijo, jezikom in ustrezno namestitvijo, čeprav so  delodajalci, ki tujcem zagotavljajo nastanitev, dolžni zagotoviti minimalne bivanjske in higienske standarde. Prav zato posebej poudarjamo, da Zavod veliko pozornosti namenja spodbujanju dostojnega dela in ozaveščanju o pravičnih delovnih pogojih."

Težave pa se pojavljajo tudi na strani delodajalcev: "Po drugi stani pa opažamo, da delodajalcem pri zaposlovanju tujcev največ težav povzročajo pomanjkljivo izpolnjene vloge in pomanjkanje dokazil o zaposlitvenih potrebah delodajalcev in ustrezni usposobljenosti tujcev, kar pogosto zahteva pozivanje k dopolnjevanju vlog. To pomeni dodatno delo za vse sodelujoče v teh postopkih in  s tem tudi podaljševanje postopkov," ugotavljajo na ZRSZ.

V veljavnost stopil nov zakon 

Kot je poročala STA, je začel veljati zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstveni dejavnosti, ki naj bi olajšal zaposlovanje tujih zdravstvenih delavcev. Na ministrstvu za zdravje si obetajo hitrejše vodenje postopkov, odpravo administrativnih ovir ter manj težav s sestavo strokovno-posvetovalne komisije, ki presoja dokumentacijo in podaja mnenje. Leta 2024 se je sicer v register tujih državljanov z veljavno licenco na zdravniški zbornici vpisalo 48 tujih zdravnikov, kar je največ v zadnjih desetih letih, leta 2023 se jih je denimo vpisalo osem. Do 6. junija letos pa se je v register vpisalo 11 tujih zdravnikov, so sporočili za STA.

dezurni@styria-media.si