V letošnjem januarju in februarju so delodajalci Zavodu RS za zaposlovanje sporočili 25.410 prostih delovnih mest.
Kot so nam pojasnili, so delodajalci najpogosteje povpraševali po delavcih za preprosta dela pri visokih gradnjah (1.542 prostih delovnih mest), čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah (1.465) ter delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (1127).
Zelo iskani so bili tudi usmerjevalci, raznašalci in podobni kadri (924), strokovnjaki za zdravstveno nego (695), vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (659), strokovni sodelavci za zdravstveno nego (655) ter delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah (622).
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje so bili v začetku letošnjega leta iskani tudi kuhinjski pomočniki (541), skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo (522), strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov (521), vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok (508), poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu (501), kuharji (435) in prodajalci (416).
Od brezposelnosti do službe povprečno v pol leta
"V letu 2024 se je zaradi zaposlitve iz evidence brezposelnih odjavilo 40.629 oseb, ki so pred zaposlitvijo bile v povprečju brezposelne 6,3 meseca," pojasnjujejo na Zavodu in dodajajo, da se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta zaradi zaposlitve odjavilo 8.329 brezposelnih oseb, katerih povprečno trajanje brezposelnosti je znašalo 5,4 meseca.
"V zadnjih letih je na trgu dela prisotno veliko povpraševanje po kadrih, ki se sicer nekoliko zmanjšuje, vendar še vedno ostaja na visoki ravni in presega ponudbo na trgu dela," opisujejo na zavodu.
Ob ugodnih razmerah na trgu dela v zadnjih letih, ko se zaposlenost giba na zgodovinsko najvišjih ravneh, brezposelnost pa na najnižjih, so na trgu dela po njihovih opažanjih vse bolj prisotna strukturna neskladja.
"V letošnjem letu pričakujemo, da se bo ob trenutni gospodarski aktivnosti, v povpraševanju po kadrih ohranil trend zadnjih let in bo povpraševanje še vedno na visoki ravni, prav tako ne pričakujemo bistvenih sprememb v strukturi povpraševanja. Težave z zagotavljanjem ustreznega kadra bodo še vedno prisotne," so nam povedali na Zavodu za zaposlovanje RS.
Kje se obetajo najbolj pozitivne napovedi?
Po izsledkih jesenske raziskave Napovednik zaposlovanja, v katero je bilo vključenih 2.943 delodajalcev, so najbolj pozitivne napovedi glede zaposlovanja v raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+ 4,8 %), v prometu in skladiščenju (+ 2,9 %) ter gradbeništvu (+ 2,6 %).
Najnižjo rast zaposlenosti napovedujejo v predelovalnih dejavnostih (+ 0,4 %), trgovini; vzdrževanju in popravilih motornih vozil (+ 0,7 %) ter izobraževanju (+ 0,7 %).
Največ težav v gostinstvu, zdravstvu in izobraževanju
Po raziskavi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje se je s pomanjkanjem ustreznih delavcev soočala skoraj polovica delodajalcev (49,6 %). Najtežje se znajdejo gostinci, od katerih jih ima kar 71,5 % težave z zaposlovanjem, sledita področje zdravstva in socialnega varstva (69,8 %) ter izobraževanje (68,6 %).
Delodajalci po navedbah zavoda izpostavljajo, da imajo težave pri iskanju oseb, ki bi opravljale naslednje poklice: vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalci, varilci, kuharji, natakarji, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, orodjarji ter čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah.
"Več kot 60 % delodajalcev predvideva težave z iskanjem kadra tudi v prihodnje," dodajajo na Zavodu.
Kaj se dogaja z višino denarnih nadomestil za brezposelnost?
Povprečna višina denarnih nadomestil v zadnjih desetih letih raste. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je povprečno izplačilo januarja letošnjega leta znašalo 875,23 evra, januarja 2020 je bilo 733,42 evra, pred 10 leti pa 683,16 evra, so nam pojasnili na Zavodu.
V začetku leta 2025 je bilo najnižje bruto povprečno denarno nadomestilo v vrednosti 530,19 €, najvišje pa 892,50 €, medtem ko je januarja 2025 povprečna mesečna bruto plača znašala 2.464,35 €, kar znaša 1.569,12 € neto.
Kot smo pisali je Zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf) iz maja 2012 določil, da najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 evra. Ta določba Zujfa je bila nato leta 2013 prenesena tudi v Zakon o urejanju trga dela. Tako je že skoraj 13 let najvišje nadomestilo za brezposelnost 892,50 evra.
Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve predlagajo, "da se najvišji in najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost določita kot nek odstotek minimalne plače in da se tudi usklajujeta z njo: »Konkretno predlagamo, da je najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost 60 % bruto minimalne plače, pri najvišjem znesku denarnega nadomestila za brezposelnost pa predlagamo njegovo postopno zvišanje s prehodno določbo tako, da od uveljavitve novele zakona do 31. decembra 2025 znaša 80 % minimalne plače, od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 znaša 90 % minimalne plače ter od 1. januarja 2027 dalje znaša 100 % minimalne plače." Več o tem TUKAJ.
Kdo je upravičen do denarnega nadomestila?
Denarno nadomestilo lahko pridobite, če:
• če ste bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani za brezposelnost najmanj 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih,
• če ste mlajši od 30 let in ste bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih,
• če so bili plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti (izjema so osebe, ki so bile v zavarovanje vključene na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec za plačilo pa prispevkov ni plačal),
• če ste brezposelni in vam delovno razmerje ni prenehalo po vaši krivdi ali volji ter izpolnjujete druge, z zakonom določene pogoje ter
• se prijavite pri zavodu za zaposlovanje in vložite zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja.
