Evropski trg hranilnikov električne energije za gospodinjstva z zmogljivostjo do 20 kWh je tudi letos stabilen, navajajo inštitut EUPD Research v zadnjem poročilu o stanju trga. Opažajo pa pomembne razlike na trgih posameznih držav članic. 

Medtem ko srednje veliki in šele nastajajoči trgi rastejo, pa se je prodaja hranilnikov nekoliko upočasnila ali celo padla v Nemčiji in Italiji, ki ju avtorji poročila uvrščajo med zrele trge. Razlog za šibkejši začetek je ukinitev subvencij in prilagoditev podpornih shem, a kot navajajo, so obeti za drugo polovico leta bolj optimistični.

Skupna tržna usmeritev kaže na nadaljnjo širitev – letos naj bi po Evropi namestili več kot milijon novih hranilnikov električne energije za gospodinjstva. 

Samooskrba z električno energijo, ki jo proizvajajo sončne elektrarne, nihanje cen na energetskih borzah in ponudba dinamičnih cen dobaviteljev so trije glavni razlogi, da so hranilnike električne energije vse bolj privlačna naložba tudi v gospodinjstvih. 

Občuten padec cen 

Ob tem pa ne gre spregledati še enega od razlogov za rast trga hranilnikov električne energije, to je občutni padec cen. Kot navajajo v poročilu, cene baterij padajo zaradi občutnega znižanja cen litija, drugi razlog pa je zaostrena konkurenca zaradi vstopa novih ponudnikov v zadnjih dveh letih.

Po podatkih EUPD Research se je indeks cen hranilnikov električne energije za gospodinjstva do 20 kWh od prve polovice leta 2023 do prve polovice leta 2025 znižal za več kot 50 odstotkov. V prvi polovici 2023 je povprečna prodajna cena teh sistemov znašala 1332 evrov/kWh, medtem ko je v drugi polovici 2025 padla na 711 evrov/kWh. Ti premiki so hranilnike električne energije naredili dostopnejše ter pritegnili širši krog kupcev, ki iščejo razbremenitev zaradi naraščajočih računov za elektriko.

Zaradi subvencij pri nas cene še nižje 

V Sloveniji uradnih podatkov o cenah hranilnikov električne energije ni, slovenskega trga pa ne zajame niti omenjeno poročilo. Pregled trga, pri čemer so ponudniki izjemno skopi z informacijami, saj da je cena odvisna od primera do primera, pa kaže, da so cene pri nas še nekoliko višje od povprečja v EU. Za kilovatno uro kapacitete hranilnika je cena od 800 do več kot 1000 evrov. 

Če pa upoštevamo subvencijo, pa je ta bistveno nižja in pade pod povprečje omenjenih 711 evrov/kWh. Zgolj za naložbo v hranilnik gospodinjstvo lahko pridobi subvencijo v višini 275 evrov na kWh kapacitete. Za hranilnik s 15 kWh kapacitete torej 4125 evrov.  
Ob tem velja poudariti, da gospodinjstva najvišjo subvencijo lahko dobijo, če se odločijo za naložbo v sončno elektrarno in hranilnik. V tem primeru ta znaša 675 evrov na kW priključne moči sončne elektrarne. 

V povprečju zdaj 11-kW sončna elektrarna s hranilnikom s kapaciteto 15 kWh stane od 17.000 do 20.000 evrov. Upoštevajoč subvencijo, pa je cena od nekaj manj kot 10.000 do dobrih 13.000 evrov. 

A kljub subvencijam večjega zanimanja za naložbe v sončne elektrarne in hranilnike v Sloveniji ni. 

Nasprotno pa v Nemčiji, ki ostaja najmočnejši trg v Evropi, kljub zmernemu upadu namestitev hranilnikov v gospodinjstvih v prvi polovici 2025 pričakujejo, da bo povpraševanje ostalo trdno skozi vse leto. Predvideni 6-odstotni medletni padec je predvsem posledica počasnejše postavitve fotonapetostnih sistemov (PV), zmanjšanja regionalnih spodbud ter naraščajočega preusmerjanja pozornosti na hranilnike za industrijo in komunalni sektor. Kljub temu bosta Nemčija in Italija po ocenah še vedno predstavljali največji delež novih kapacitet hranilnikov za gospodinjstva do leta 2028, čeprav se Italija trenutno sooča z upočasnitvijo po ukinitvi sheme Superbonus.

Robustna rast prodaje v nekaterih državah

Trgi, kot so Avstrija, Francija, Nizozemska in Češka, kažejo stabilno in robustno rast, ki jo spodbujajo višji stroški električne energije od leta 2023, vse večja uporaba sončnih elektrarn, stabilna politična podpora in večja ozaveščenost o energetski neodvisnosti. 

Na Nizozemskem je kombinacija dinamičnih tarif, široke uporabe pametnih števcev ter oprostitve DDV za sončne elektrarne in domače baterije spodbudila povpraševanje potrošnikov. Na Švedskem, kjer davčne olajšave in nacionalni program za energijsko samooskrbo krepijo trg, so letos zabeležili rekordno število namestitev PV-sistemov skupaj s hranilniki za gospodinjstva.

V Franciji naj bi pričakovano prenehanje veljavnosti mehanizma ARENH (regulirani dostop do jedrske energije) konec leta še dodatno okrepilo spodbude za samooskrbo, saj bodo maloprodajne cene elektrike, določene na trgu, narasle in postale bolj nestanovitne, kar bo naredilo hranilnike za gospodinjstva in industrijo še privlačnejše.

Naslednji val širjenja hranilnikov avtorji poročila pričakujejo predvsem v državah, kjer se trg šele razvija, vsekakor pa bo rast odvisna predvsem od politik in spodbud, ki jih bodo gospodinjstvom namenile posamezne države. Ker cene baterij še naprej padajo in se tržni okvirji utrjujejo, bo domače shranjevanje energije igralo vse pomembnejšo vlogo pri prehodu Evrope k odpornejšemu, potrošniško usmerjenemu in decentraliziranemu energetskemu sistemu.