Konec leta 2023 smo mediji poročali o izjemnem številu vlog za izdajo soglasja za priključitev samooskrbnih sončnih elektrarn. Elektrodistributerji so takrat beležili izjemne številke, leta 2023 so prejeli skoraj 48.000 vlog, veliko večino v zadnjih treh mesecih pred iztekom leta.
Iztekala se je za vlagatelje izjemno ugodna shema letnih meritev oddaje in odjema električne energije, na kratko net metering. Takoj 1. januarja je začela veljati nova shema obračuna oddaje in prevzema električne energije, ki temelji na mesečnem obračunu, kar je v primerjavi z letnim obračunom za vlagatelje bistveno manj ugodno.
Število vlog za soglasja še vedno nizko
Po lanskem strmem padcu zanimanja za samooskrbne sončne elektrarne, ki so ga pristojni med drugim pripisovali tudi novemu omrežninskemu aktu, zadnji podatki GIZ distributerjev električne energije (GIZ DEE), kažejo, da se zanimanje ni bistveno povečalo. Število vlog za izdajo soglasja je tudi letos nizko.
Vseh pet distributerjev je letos prejelo 1228 vlog za izdajo soglasja, največ Elektro Ljubljana, 375 vlog, najmanj pa Elektro Primorska 145.
Odkar velja nova shema za samooskrbne sončne elektrarne, torej v slabem letu in pol, so distributerji prejeli nekaj več kot 3500 vlog, največ v Elektru Maribor, 1052, najmanj pa v Elektru Primorska 355. Spomnimo, leta 2023 so jih prejeli skoraj 48 tisoč.
"Upad interesa je posledica višjih naložb, ki jih zahteva postavitev SE in vgradnja hranilnika, saj se samo postavitev SE ne izplača zaradi mesečnega obračuna," na GIZ DEE odgovarjajo na vprašanje, zakaj tolikšen padec števila vlog.
Če se naložba ne izplača, je ne bo nihče izvedel
Čeprav je naložba višja, se večina vlagateljev odloči za postavitev sončne elektrarne in hranilnika električne energije, takšnih je 60 odstotkov. Razmerja enih in drugih vlog so pri posameznih distributerjih malenkost različna, izstopajo le vloge, ki so prispele na Elektro Maribor, kjer se še vedno večina, skoraj 74 odstotkov vlagateljev, odloči za vgradnjo le sončne elektrarne.
Zaradi večjega števila naložb v sončne elektrarne in hranilnike je tudi zavrnjenih vlog manj, kot jih je bilo v času net meteringa. Največ vlog zavrnejo v Elektro Ljubljana, približno 14 odstotkov, sicer pa je zavrnjenih vlog od enega do največ devet odstotkov.
Naložba s hranilnikom je sicer bolj donosna, kot če se vlagatelj odloči le za sončno elektrarno, a očitno še vedno premalo. Na GIZ DEE med razlogi za upad vlog namreč navajajo tudi ekonomski interes. "Če se naložba ne splača, je nihče ne bo izvedel." Mesečni obračun je preprosto manj donosen, dodajajo.
Za 400 subvencij skoraj 2 milijona evrov
Bistveno manj je tudi vlog za pridobitev subvencije, ki jo vlagatelji lahko dobijo na Borzenu. Na podlagi javnega poziva JP-SO-02 so upravičeni do 250 evrov subvencije za vsak kilovat priključne moči sončne elektrarne, če pa se odločijo za sončno elektrarno in hranilnik, je subvencija 675 evrov na vsak kilovat priključne moči proizvodne naprave. Pri 12 kilovatov močni elektrarni je tako subvencija brez hranilnika tri tisoč evrov, s hranilnikom pa 8100 evrov.
Po podatkih Borzena je povprečno izplačilo, ki ga je dobil vlagatelj v okviru omenjenega javnega poziva, 4000 evrov. Niso pa posredovali podatkov, koliko je bila povprečna subvencija zgolj za sončne elektrarne in koliko za kombinacijo elektrarne in hranilnika. Prav tako ne podatka, koliko od teh vlog je oddanih za priključitev skupnostnih sončnih elektrarn in koliko individualnih.
Od 17. junija lani, ko so poziv objavili, so prejeli le 500 vlog, do zdaj so jih odobrili 400, izplačali pa so nekaj manj kot dva milijona evrov.
Še vedno subvencije za net metering
Še vedno pa na Borzenu prejemajo vloge za odobritev subvencije za naložbe v sončne elektrarne, za katere so vlagatelji ujeli zadnji vlak, da te še spadajo v staro shemo, torej v net metering.
Poziv za te naložbe so objavili sredi aprila lani, od takrat pa so nekaj več kot 12.000 vlagateljem izplačali dobrih 10,6 milijona evrov subvencij. V povprečju je vlagatelj dobil 850 evrov, saj so subvencije za te naložbe precej nižje kot za naložbe po novi shemi, le 50 evrov na en kilovat priključne moči sončne elektrarne. Približno 1000 vlog še čaka na obravnavo, ki pod pogojem, da je vloga popolna, traja manj kot en mesec.
Rešitev so veliki solarni sistemi
Podatki GIZ DEE in Borzena potrjujejo, da je zlate dobe individualnih samooskrbnih sončnih elektrarn konec. "Prihodnost je v večjih solarnih napravah, ki jih je tudi lažje priključiti v distribucijsko omrežje. Država se bo morala bolj usmeriti v sončne elektrarne velikih moči, ki jih je tehnično veliko lažje regulirati," pravijo na GIZ DEE.
Pri tem pa bo brez ustreznih rešitev shranjevanja viškov energije vedno večji problem, kam z energijo v času, ko sončne elektrarne obratujejo. Dober primer je letošnji 1. maj, ko je bil odjem iz prenosnega omrežja med 12. in 13. uro samo 38 MWh, še dodajajo.
katarina.n.mal@styria-media.si
Celo Danci se vračajo k jedrski elektriki - pa so bili daleč "najbolj zeleni". Sedaj samo še španska oblast laže ljudem, pa ravno njih je udaril energetski mrk zaradi obnovljivih virov. In seveda Slovenci smo še naprej žrtve golobovega sprenevedanja… ...prikaži več (LAGANJA) in delno tudi še vedno neozaveščene evropske politike, ki pa se bo morala usmerikit v jedrko energijo - prav kmalu. Večina držav se sama odloča drugače, ker se zavedajo, da brez energije po normalni ceni - ne bo šlo!!!!
Na podlagi javnega poziva JP-SO-02 so upravičeni do 250 evrov subvencije za vsak kilovat priključne moči sončne elektrarne. HA HA HA HA HA če dobiš 47€ na kilovat priključne moči si lahko vesel! Ne vem kdo dobi 250€ vem samo,… ...prikaži več, da ljudje dobijo 47 na kilovat tako, da to eno je kaj pišejo drugo je pa realnos. Saj piše DO 250€ kar pomeni, da lahko dobiš tudi manj kot 1 € na kw! Sedaj pa tako ali tako ne vejo kako bi vse zlorabili!
Zmagali so elektro distributerji on davcna blagajna, ker nimas druge kot, da te lupijo dalje in tudi ne rabijo vzdrzevat omrezja