V nadaljevanju preberite: 

• Kurilna sezona se je začela, opraviti je treba še nekaj zadnjih nalog.
• Zakaj morajo biti radiatorji odzračeni, poleg tega pa očiščeni in prosti ovir?
• Koliko lahko privarčujemo pri ogrevanju z zelo preprostimi in poceni ukrepi? 

Kurilna sezona se je ponekod po Sloveniji že začela. V Kranju so nekatere sisteme ogrevanja zagnali že v začetku oktobra, na Senovem 8. oktobra, številni sistemi daljinskega ogrevanja pa uporabnikom omogočajo postopni vklop glede na zunanje temperature in potrebe posameznih stavb. Tudi Energetika Ljubljana sporoča, da je 5. blok pripravljanj na ogrevalno sezono.

Ob začetku kurilne sezone morajo biti pripravljeni tudi uporabniki, tako v večstanovanjskih kot individualnih hišah. Predvsem zadnji so za svoje kurilne naprave in dimnike verjetno že poskrbeli, saj morajo te brezhibno delovati že ob ponovnem zagonu. Zato serviserje in dimnikarje običajno pokličejo že v mesecih pred tem.

Zdaj pa je skrajni čas, da poskrbimo še za nekatere bolj preproste ukrepe, ki jih običajno izvedemo sami. Večina ukrepov ne zahteva posebnega znanja ali večjih stroškov, lahko pa z njihovo izvedbo nekoliko zmanjšamo rabo energije, izboljšamo udobje bivanja in preprečimo okvare sredi zime.

Čiščenje in odzračevanje radiatorjev

Še preden odzračimo radiatorje, jih je treba temeljito očistiti. Z vseh površin odstraniti umazanijo in prah, njihova učinkovitost pa bo še boljša, če prah odstranimo tudi med rebri, pod rešetkami. Prah namreč ovira kroženje zraka, s tem pa zmanjšuje učinkovitost ogrevanja.

Sledi odzračevanje radiatorjev, ki je nujno, če klokota ali če opazite, da se njihova površina ne segreva enakomerno. To pomeni, da je v njih zrak, ki ga je treba iz radiatorja izpustiti. Tak radiator ne oddaja toplote s predvideno močjo, zato mora ogrevalni sistem delovati dlje.

Odzračevanje je preprosto, treba je le odpreti ventil, potem pa s posebnim ključem, priročen pa je tudi izvijač, s katerim odprete odzračevalni ventil. Ventil odpremo do te mere, da ne slišimo več uhajanja zraka. Pri tem ves čas pod ventilom držimo manjšo posodo, v katero bo stekla voda. To pomeni, da je radiator odzračen. Pri individualnih kuriščih sledi še preverjanje tlaka v sistemu.  

Veliko gospodinjstev radiatorje zakriva z zavesami, kavči, omarami ali obešanjem perila. Radiatorji naj ne služijo kot omara ali sušilnik, zato nanje v času kurilne sezone ne polagamo ničesar. S tem namreč zelo poslabšamo kroženje toplega zraka kroženje toplega zraka po prostoru, zaradi česar termostat zaznava nižjo temperaturo in ogrevanje deluje dlje. Od radiatorjev zato odmaknemo pohištvo in zavese, ki segajo čeznje.

Odzračeni, očiščeni in nepotrebnih ovir osvobojeni radiatorji lahko rabo energije za ogrevanje zmanjšajo tudi do 15 odstotkov.

Preverjanje termostatskih ventilov

Ko smo že pri radiatorjih, pregledamo še vse ventile, navadne in termostatske. Ti morajo dobro tesniti, če ugotovimo, da puščajo vodo, jih je treba obvezno zamenjati. Termostatski ventili bi morali biti čez poletje popolnoma odprti, saj se tako izognete morebitnim poškodbam. Zato jih je treba pred začetkom kurilne sezone ponovno pravilno nastaviti na želeno temperaturo, kar pa ne pomeni, da jih le malo zavrtimo levo ali desno. Kako jih pravilno nastavimo, smo podrobneje že pisali.

Preverite delilnike toplote

V stanovanjih je treba poleg radiatorjev preveriti tudi delovanje delilnikov toplote. Predvsem to, ali so baterije še delujoče, če seveda nimate elektronskih modelov, in ali prikazujejo podatke.

Nastavitev temperature na termostatih

Rabo energije za ogrevanje precej zmanjšamo, če želeno temperaturo v posameznih prostorih nastavimo kakšno stopinjo ali dve nižje. Dokazano je, da vsaka stopinja manj na termostatu pomeni približno šest odstotkov manj energije, potrebne za ogrevanje. Namesto da stanovanje ali hišo v celoti ogrevamo na 23 ali 24 stopinj Celzija, jo znižamo na 21 ali 22 stopinj Celzija.

Foto: Profimedia Pametni termostat Če imamo možnost nastavitev temperature po prostorih, se držimo priporočil stroke. V dnevnih prostorih naj bo temperatura 20 ali 21 stopinj Celzija, v spalnicah je lahko še nižja, 19 stopinj Celzija, kar med drugim ne vpliva le na rabo energije, temveč zagotavlja tudi bolj kakovosten spanec. Le v kopalnicah naj bo temperatura nekoliko višja, a največ do 24 stopinj Celzija, pri čemer lahko, če imamo to možnost, uvedemo tudi dnevni in nočni režim.

Preverite okna in vrata

Med najcenejšimi ukrepi za zmanjšanje stroškov ogrevanja je pregled tesnil na oknih in vratih. Tudi manjše netesnosti lahko povzročijo znatne toplotne izgube, predvsem pri starejših stavbah.

Če v bližini oken ali balkonskih vrat občutite prepih, je pogosto dovolj že menjava tesnil, da se izgube občutno zmanjšajo. Če jih ne moremo zamenjati, pa vsaj tista okna ali vrata, izpod katerih najbolj piha, zadelamo s tekstilom.

Ne pozabimo na varnost

Lastniki sobnih peči in kaminov na drva in pelete ter plinskih peči morajo preveriti detektorja dima in javljalnike ogljikovega monoksida oziroma jih namestiti, saj so brez njih posledice lahko usodne. 

Čeprav so posamezni ukrepi na videz nepomembni, se njihovi učinki seštevajo. Odzračeni radiatorji, ustrezno nastavljena temperatura, tesna okna in redno vzdrževanje ogrevalnega sistema lahko zmanjšajo porabo energije za 10 do 20 odstotkov, v nekaterih primerih tudi več. Ob današnjih cenah energije so to najcenejši ukrepi, ki se poznajo v proračunih gospodinjstev.

dezurni@styria-media.si