To so dejstva o kakovosti zraka, odpiranju oken in prezračevanju

Foto: Profimedia
Veliko tistih, ki gradijo novo hišo ali pa obnavljajo staro, pogosto navdušeno pripovedujejo o debelini toplotne izolacije, vgradnji visoko toplotno učinkovitih oken, učinkovitem ogrevalnem sistemu, ki bo izkoriščal obnovljive vire energije, nizkih stroških za ogrevanje in hlajenje, nič pa o prezračevanju. O kakovosti zraka sploh ne razmišljajo. Zakaj je to narobe?
Oglej si celoten članek

Z zasnovo hiše in vgradnjo naštetega bodo res dosegli visoko energijsko učinkovitost hiše, v starejših se bo občutno zmanjšala poraba energenta za ogrevanje in hlajenje. To je vsekakor dobro in cilj novogradnje ali obnove, ni pa dovolj. Graditelji pri tem pozabljajo na enega od bistvenih dejstev. Poslabšali se jim bodo bivalni pogoji. Hiša ne bo le energijsko učinkovita temveč tudi zrakotesna. To pomeni, da izmenjave med zunanjim in notranjim zrakom praktično ne bo. Pogosto temu rečemo, da hiša ne bo dihala. Kakovost zraka v prostorih bo slaba, pri obnovljenih hišah bistveno slabša, kot je bila prej, ko se je velik del izmenjave zraka dogajal zaradi slabo tesnih oken. 

Če jih kdo opomni na to in svetuje naj vgradijo tudi prezračevalni sistem z vračanjem toplote odpadnega zraka, na kratko, rekuperacijo, vse prepogosto zamahnejo z roko, češ, to je nepotreben strošek, ne bomo ves čas živeli za zaprtimi okni, pa še kakšna nesnaga se nam bo zaredila po ceveh prezračevalnega sistema. Odpirali bomo okna in zračili, je njihov končni odgovor. 

Foto: Profimedia Odpiranje oken To zgolj potrjuje dejstvo, da graditelji, ki tako razmišljajo nič ne vedo o pomenu kakovosti zraka, zakonitostih pravilnega prezračevanja, ne o rekuperaciji. 

Kaj vpliva na kakovost zraka v prostoru

Glavna onesnaževala v prostorih so ogljikov dioksid, dušikov dioksid, različni majhni delci, hlapne organske spojine, kemikalije, alergeni, pršice, radioaktivni plin radon, delci, ki nastajajo pri izgorevanju goriv. Nekatere od naštetih v prostor spustimo z odpiranjem oken, drugi nastajajo v prostoru zaradi naših aktivnosti in opreme, ki jo imamo. Kemikalije in hlapne organske spojine, med njimi sta najpogostejša benzen in formaldehid, se v zrak denimo lahko sproščajo iz pohištva, talnih oblog, igrač, gradbenih materialov. 

Onesnaževala se v prostor sproščajo zaradi kuhanja, sušenja prerila, čiščenja. Dodatna težava je povečana relativna vlažnost v prostoru, vzrok katere je lahko povečana vlaga, celo plesen, ki je prisotna lahko tudi v zraku. 

Slab zrak povzroča utrujenost in slabo razpoloženje

Večino onesnaževal ne vonjamo in ne občutimo, zato se jih sploh ne zavedamo. Posledice občutimo šele, ko se zavemo utrujenosti, padca energije in slabega razpoloženja, pa še takrat ni nujno, da to pripišemo slabemu zraku v prostoru, čeprav je dokazano, da so to prve posledice prav tega. 

Razlog za prezračevanje torej ne tiči v splošnem prepričanju, da zračimo zaradi porabljenega kisika, pravi energetski svetovalec Bojan Žnidaršič iz nep.vitra. Pri običajnih aktivnostih v stanovanju odrasel človek porabi le 15 do 50 litrov kisika na uro. V prostoru z 20 m² ga imamo na voljo 50 m³ (50.000 litrov), kar teoretično zadošča za 1000 ljudi. Upravičeno željo po svežem zraku sproščajo vonjave in vlaga zaradi izhlapevanja iz teles in z dihanjem ustvarjeni ogljikov dioksid, pojasni. 

Prezračevati je treba ves čas 

Dejstvo je torej, da je treba prostore ves čas prezračevati. Če bi želeli doseči zadostne higienske standarde za kakovost zraka in iz njega odstraniti presežna onesnaževala, bi morali zagotoviti, da se bo vsako uro v prostorih zamenjala vsaj polovica vsega zraka, če so ti prazni, pa vsaj 20 odstotkov njegove prostornine. Drugo merilo je, da se vsako uro zamenja 30 m³ zraka na osebo.

Da bi se takšne količine zraka res zamenjale, pa je treba upoštevati zakonitosti pravilnega prezračevanja, kar pomeni, da svež zrak prehaja v bivalne prostore, sobe, od tam pa kot prehodni zrak potuje po hodnikih in stopniščih do servisnih prostorov, to je kuhinje, kopalnic, shrambe, utilitija, kjer se zrak v celoti odvede iz hiše, pojasni Bojko Jerman iz podjetja E-Netsi, ki se že 25 let ukvarja z učinkovito rabo energije v stavbah in prezračevanjem.

Foto: arhiv E-Netsi Prezračevanje

Takšno kroženje zraka, ki ga strokovno imenujemo kombinacija mešalnega in izpodrivnega prezračevanja, zagotavlja najboljši izkoristek zračnega toka in najustreznejše potovanje zraka od tako imenovanih čistih do umazanih prostorov, ki mora potekati brez prestanka, še doda. 

Zgolj z odpiranjem oken boste to težko dosegli

V realnosti je običajno tako, da zračimo premalo, posledice pa so poleg slabega zraka, ki vpliva na naše razpoloženje, počutje in tudi zdravje, še prekomerna vlaga, ki s seboj prinaša plesen na vogalih, tik pod stropom, skratka na mestih, kjer je izmenjave oziroma kroženja zraka najmanj ali pa ga sploh ni. Pripovedi zgroženih lastnikov novih in obnovljenih hiš o vlagi, ki je najbolj vidna na steklih, in plesni so pogoste, malokdo pa jih pripisuje preslabemu prezračevanju.

Vlaga in plesen To so vzroki za vlago in plesen v slovenskih domovih

Okna bi namreč morali odpirati vsaj štirikrat na dan po pet do 10 minut. In to vsa, z vhodnimi vrati vred, da ustvarimo prepih in ventilacijski tok zraka, ki bo zamenjal zrak tudi v vseh vogalih. 

Kdo ima čas in voljo, da to naredi res štirikrat na dan, vsak dan, ko je doma? Malokdo. Prvič, običajno dopoldne nismo doma, zvečer pa je prijetno toplo in res ne bomo odpirali oken in hladili stanovanja. Sredi zime je občutek hladu, ki vdre skozi odprta okna neprijeten, hkrati pa energijsko potraten. Z odpiranjem oken ob ekstremnih zunanjih temperaturah v prostor spuščamo premrzel ali prevroč zrak, tako prostor po nepotrebnem hladimo ali segrevamo, zato potrebujemo dodatno energijo za ogrevanje in hlajenje.

Foto: arhiv E-Netsi Prezračevanje

Odpiranje oken ne zagotavlja stalnega pretoka zraka

Z odpiranjem oken tudi ne zagotavljamo konstantnega pretoka zraka, ki je osnova pravilnega prezračevanja, temveč le občasno. Težava je tudi, da skozi odprta okna v prostor spustimo zunanji zrak, ki je lahko predvsem pozimi onesnažen z delci PM 10, ti nastajajo zaradi kurjenja lesne biomase, spomladi pa z različnimi alergeni. Poleg tega nimamo nadzora, koliko ogljikovega dioksida in ogljikovega monoksida ter drugih onesnaževal, ki jih vsebuje zunanji zrak, smo s tem spustili v prostor.  

Prezračevanje z odpiranjem oken je učinkovito zgolj poleti, ponoči, ko tako lahko zadostno tudi ohladimo hišo. To pomeni, da moramo zvečer odpreti vsa okna, da ustvarimo naravni vlek in pretoka zraka skozi prostore, zjutraj pa okna zapremo.

Prezračevanje z rekuperacijo zagotavlja svež zrak ves čas

Stalno svež in kakovosten zrak lahko zelo učinkovito zagotovimo z vgradnjo sistema za prezračevanje oziroma rekuperacijo. Ta namreč zagotavlja dvoje, stalni dotok svežega zraka v prostore in odvajanje že uporabljenega, predihanega zraka iz njih, hkrati pa zaradi izmenjave toplote, ki poteka med obema zračnima tokovoma, zagotavlja še prihranke pri energiji za ogrevanje. 

Deluje po principu mešalnega in izpodrivnega prezračevanja, tako da v bivalne prostore dovaja svež zrak in servisnih pa ga odvaja. 

Foto: arhiv E-Netsi Prezračevanje

Prednosti rekuperacije so naslednje:

  • deluje konstantno, količino dovedenega in odvedenega zraka pa lahko prilagajamo glede na število ljudi in aktivnosti v prostoru,
  • ves zrak pred prihodom v prostor, potuje skozi filtre, ki ga očistijo onesnaževal,
  • entalpijski sistemi tudi vračajo vlago v prostor, kar je izjemno pomembno pozimi,
  • ker po sistemu cevi vedno potuje suh, prečiščen zrak, ni možnosti, da bi se v sistemu nabirale nesnage ali organska onesnaževala,
  • sistem deluje samodejno, zato z njim nimamo nobenega dela,
  • zaradi rekuperacije v prostor prihaja zgolj približno dve stopinji hladnejši zrak od notranjega, zato ne občutimo hladu,
  • sistem deluje tiho, ni moteč, in ne povzroča pihanja, ki bi ga občutili,
  • ker sistem izkorišča toploto odvedenega zraka, je energijsko varčen, na leto lahko za ogrevanje in hlajenje prihranimo do tri evre na kvadratni meter bivalne površine,
  • ker ne odpiramo oken, ni dodatnih toplotnih izgub pozimi ali pregrevanja prostorov poleti,
  • za delovanje porabi malo elektrike, kakovostni pravilno dimenzionirani sistemi zgolj 15 do 20 evrov na leto. 

O prezračevalnem sistemu ne smemo razmišljati kot o strošku, ampak kot o enem izmed nujnih sistemov, ki v sodobnih novogradnjah ali energijsko obnovljenih hišah, povečuje bivalno ugodje, pravi Bojko Jerman. Tako kot je logično, da imamo v hiši vodovodno in električno napeljavo ter ogrevanje, bi moralo postati logično tudi, da imamo prezračevalni sistem z rekuperacijo. 

Prezračevanje Hiša, ki dobro tesni, ne diha, zato prezračevalni sistem ni luksuz

Več o gradnji, obnovi in energiji lahko najdete tukaj.

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 5

  • 14:53 23. Maj 2019.

    Sj tist "ki ima", vgradi vse najnovejše možno. Preostali imajo in so veseli z bolj "osnovnimi" gradnjami. Dejstvo je, da …

  • 10:19 23. Maj 2019.

    Kaj pa če daš lesena okna in hiša ni neprodušno zaprta, potem ne rabiš €€€ za prezračevalne tehnologije in hiša …

  • 09:07 23. Maj 2019.

    Ja, je reklama, kot za vsako zadevo v današnjem času. Ampak ne komentiraj, če ne veš kaj to je, kako …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.