Hrvaški nepremičninski trg sta lani zaznamovala dva pomembna podatka. Rast cen, zadnji podatki so za tretje četrtletje, je bila na Hrvaškem v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem med najvišjimi v EU, dražje so bile za 13,8 odstotka. Za primerjavo, rast cen v EU je bila 5,5-odstotna, v Sloveniji pa 2,7-odstotna.

Več kot 30 odstotkov manj poslov

Drugi pomenljivi podatek, ki zaznamuje hrvaški nepremičninski trg, pa je precejšen upad sklenjenih poslov. Po podatkih hrvaške finančne uprave je bilo lani sklenjenih 117.359 kupoprodajnih pogodb, kar je 17.800 oziroma 13,2 odstotka manj kot leta 2024.

Največji padec poslov so zabeležili v Prmorsko-goranskoj županiji, ki je za Slovence eden od najbolj zanimivih delov sosednje države, ko gre za nakupe počitniških hiš in stanovanj, saj v to spadajo Reka z okolico, Opatija, Crikvenica, Novi Vinodolski ter vsi otoki Kvarnerja.

Lani je bilo na omenjenem območju sklenjenih za 32 odstotkov manj poslov, število se je s 14.574 zmanjšalo na 9937. Drugi največji padec števila sklenjenih poslov pa so zabeležili v prav tako za Slovence zanimivi Istrski županiji. Na tem območju so sklenili 9804 transakcije, kar je 16,5 odstotka manj kot leto pred tem, ko jih je bilo 11.741.  

Manj poslov je bilo sklenjenih tudi v Zagrebu, kjer je bil padec 10,6-odstoten. Število sklenjenih poslov se je iz 18.524 zmanjšalo na 16.565.

Padec kupne moči in visoke cene

Razlogov za manjše število poslov na hrvaškem nepremičninskem trgu je več. Strokovnjaki za hrvaške medije navajajo visoke cene, ki jim rast plač ne sledi, pri čemer opozarjajo na razslojevanje trga. Kupna moč je še vedno visoka, ko gre za nakupe dražjih, novejših nepremičnin na dobrih, celo elitnih lokacijah, na drugi strani pa si vse manj domačih kupcev lahko privošči nakup, kar se pozna na trgu sekundarnih nepremičnin.

To je bilo lani še toliko bolj izrazito, ker je Hrvaška narodna banka zaostrila pogoje kreditiranja, povišala je namreč zahtevani delež lastnih sredstev in omejila znesek mesečne anuitete glede na dohodke gospodinjstva.

Manj kupujejo tudi tujci

Nepremičninski strokovnjaki pa manjši obseg sklenjenih poslov pripisujejo tudi manjšemu zanimanju tujih kupcev. Leta 2024 so tuji kupci kupili 11.600 nepremičnin, lani pa le 9000, padec je več kot 20-odstoten.

Od tega so jih največ kupili Slovenci, 2569, na primer Nemci so jih kupili nekaj manj kot 2000. Pa vendar so jih Slovenci, ki naj bi imeli na Hrvaškem v lasti približno 100.000 nepremičnin, lani kupili kar 25 odstotkov manj kot leto pred tem. Po navedbah nepremičninskih strokovnjakov beležijo tudi velik upad nakupov Avstrijcev.

Bodo padle tudi cene?

Bodo zaradi manjšega obsega poslov cene nepremičnin na hrvaškem padle in ali se zdaj splača nekoliko počakati z nakupom, sta logični vprašanji? Odgovor je, ne, se strinja več hrvaških nepremičninskih poznavalcev.

Kot za Poslovni dnevnik navaja eden od nepremičninarjev, lastniki ne verjamejo v padec cen, čeprav iskreno pove, da so cene precej visoke. Vendar pa opaža spremembe, če so se še pred leti nepremičnine prodajale po vsakršni ceni, pa so zdaj kupci bolj previdni, za svoj denar zahtevajo več. Kar pa ne pomeni, da bodo cene padle, po njegovih besedah le rasle ne bodo več tako skokovito, kot so do zdaj.

Hrvaška ne beleži korekcije cen, temveč le selektivno zmanjševanje prometa, saj padcu poslov ne sledi padec cen, kar se kaže v neelastičnosti ponudbe in velikih pričakovanjih prodajalcev, ki so se v preteklih letih navadili, da lahko za svoje nepremičnine iztržijo veliko, povzemajo razmere v Poslovnem dnevniku. Analizo pa zaključijo z navedbo, da bo hrvaški nepremičninski trg, če se bo tak trend nadaljeval, postal "drag in tih", zaznamovalo pa ga bo padanje prometa in večanje regionalnih razlik.