Benetke se že desetletja borijo z vse pogostejšimi poplavami, ki jih povzroča kombinacija dviga morske gladine in posedanja tal. Mesto leži komaj nekaj deset centimetrov nad morjem, zato je izjemno ranljivo. Nova znanstvena opozorila pa kažejo, da bi se razmere lahko še zaostrile. Raziskovalci poudarjajo, da noben obstoječi zaščitni ukrep dolgoročno ne more ohraniti mesta v njegovi današnji obliki.
Rešitve obstajajo, a nobena ni idealna
Med možnimi rešitvami so dodatni protipoplavni sistemi, gradnja nasipov ali celo zaprtje beneške lagune. Vse te možnosti pa so izjemno drage, tehnično zahtevne in imajo lahko resne posledice za okolje ter življenje v mestu.
Obstoječi sistem zapornic (MOSE), ki naj bi mesto ščitil pred visokimi plimami, lahko po ocenah strokovnjakov zadostuje le do določene točke - približno do 1,25 metra dviga morske gladine.
Če bi se morska gladina dvignila za več metrov, kar nekateri scenariji napovedujejo v prihodnjih stoletjih, bi lahko postala preselitev mesta ena redkih možnosti. To bi pomenilo selitev prebivalcev, infrastrukture in celo kulturne dediščine - projekt, ki bi lahko stal tudi do 100 milijard evrov.
Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da takšne odločitve niso le tehnične, temveč tudi družbene, kulturne in politične. Benetke niso le mesto, so tudi simbol zgodovine, umetnosti in identitete.
Obenem pa niso edini primer, podobne težave čakajo številna obalna mesta po svetu, od Nizozemske do otoških držav. Znanstveniki zato opozarjajo, da je nujno začeti dolgoročno načrtovanje že danes, saj so projekti takšnega obsega lahko dolgi več desetletij.