Deset slovenskih krajev, ki jih tujci obožujejo

Foto: Žurnal24 Novi festival se širi tudi v Šmartno, ki bo do nedelje živelo za film, pravljice
Glede na lestvice tujih popotnikov, blogerjev in turističnih gurujev, smo naredili lestvico desetih manj obleganih slovenskih krajev, ki navdušujejo naše turiste in ki so kot takšni največkrat omenjeni.
Oglej si celoten članek

Slovenija je tudi po mnenju tujih popotnikov ena izmed najlepših držav v Evropi. Žal preveč potnikov obišče le najbolj oglaševane in  najbolj oblegane kraje, za številne v tujini manj poznane čudovite točke pa nikoli ne izvedo. Ko bodo prišli naslednjič prijatelji iz tujine, jim lahko ponudite spodnji izbor. Morda si pa tudi vi sami še niste ogledali vseh naših biserov, čeprav so med Slovenci in Slovenkami dobro poznani.  

Šmartno

Na Turistično-informacijskem centru Brda pojasnjujejo, da je Šmartno slikovito obzidana vas s petimi ohranjenimi stolpi, ki jo je v Goriških Brdih moč videti od vsepovsod. 

Naselje, ki je verjetno nastalo na rimskih temeljih, je predstavljalo utrdbo na strateški benečansko-avstrijski meji. Danes je to arhitekturni biser, kulturni spomenik, edinstven kot celota in v številnih detajlih. Od 16. stoletja do druge polovice 18. stoletja je bilo Šmartno pomembna strateška obrambna točka, vključena v sistem utrdb, ki je Benečani niso nikoli zavzeli. Mejo so branili vojaški plačanci, ki so prihajali od daleč; precej jih je bilo uskoškega porekla.

Obzidje med takratnimi sedmimi stolpi je bilo narejeno tako, da so bili prostori prehodni in so se vojaki lahko premikali v različne smeri. Kaže, da je imelo naselje pred vhodnimi vrati dvižnimost in je bilo obdano z globokim jarkom. O vojaškem značaju naselja pričajo tudi cine na cerkvenem zvoniku in oba trga, zgornji in spodnji, ki naj bi služila prostoru za zbor vojakov v primeru sovražnega vdora skozi glavna vrata. 

Kobarid

Kobarid je po opisu tujih popotnikov popolno izhodišče za avanturistična potovanja po zahodni Sloveniji. V njegovi okolici ne manjka doživetij, veliko je možnosti za obisk gora, omogoča mnogo vodnih spustov, jahanje, padalstvo, športno plezanje in tako naprej. 

Foto: Profimedia Kobarid

Mojstrana

Majhen kraj leži tik ob Triglavskem narodnem parku, zato ga tuji popotniki opisujejo kot idealen kraj za začetek planinskih poti. 

"Mojstrana se nahaja ob izlivu Triglavske Bistrice v Savo Dolinko na nadmorski višini 651 metrov. Mojstrana je znana kot kraj z zdravilno klimo," opisujejo v Turističnem društvu Dovje-Mojstrana. 

Nastanek in razvoj naselja sta po njihovih navedbah tesno povezana s fužinarstvom, saj so konec 14. stoletja v bližini začeli kopati in taliti železovo rudo: "Mojstrana je bila prvič pisno omenjena leta 1590, ime pa naj bi dobila po številnih mojstrih, ki so delovali v vasi. Med obema svetovnima vojnama je doživela vrhunec turizma."

Medana

Medana je ljubka vasica v Goriških Brdih, ki je zaenkrat še skrita pred množičnim turizmom. Najbolj znana je po čudovitem okolju s čudovitim razgledom na podeželje. Je tudi rojstna vas pesnika Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta. 

Metlika

Najstarejši del Metlike leži po navedbah Turističnega društva Vigred Metlika pod hribom Veselica, na naravnem pomolu med dolinama potoka Obrh in Suhor ter suho dolino Bojice. Prostor je bil naseljen že v prazgodovini.

"Časovno lahko nastanek mesta postavimo v srednji vek. Leta 1365 je Metlika, ki se je takrat imenovala še Novi trg, že imela obzidje. Iz tega obdobja najdemo v mestu le nekaj posameznih stavb, ki so bile v 650 letih obstoja Metlike temeljito spremenjene. Spremembe so posledica pogostih turških vpadov, ki so se dogajali od leta 1407," opisujejo. Mesto so pogosto uničevali tudi požari, najhuje je bilo v letih 1705 in 1790.

Pojasnjujejo, da se je Metlika v 19. stoletju ponovno postavila na noge. Pred tem je počasi izginjalo srednjeveško obzidje, okoli starega jedra pa so v 19. stoletju nastajali novi predeli.

Otočec

"Ozemlje Krajevne skupnosti Otočec ima kar nekaj naravnih, kulturnih in turističnih znamenitosti. Med njimi so denimo gradovi, Otočec, Struga in Stari grad, cerkve ter številne pešpoti, ki vas vodijo po naših krajih," opisujejo v Turističnem društvu Otočec.

Reka Krka teče skozi kraj na približno 160 metrih nadmorske višine, navišji vrh v kraju Runčec pa je enak višini cestnemu gorskemu prelazu čez Gorjance in je visok dobrih 600 metrov nad morjem.

Jeruzalem

Kot smo že pisali, je Jeruzalem hribovska vas v Prlekiji in leži na višini 338 metrov. Vasica je čudovita razgledna točka, ki na severu meji na Prekmurje in Avstrijo, na jugu pa na Hrvaško. Če v današnjih časih čudovita okolica pritegne številne turiste, se je nekoč priljubil od boja utrujenim nemškim križarjem, ki so si v teh krajih poiskali zatočišče. 

Ste vedeli? Tako je prleški Jeruzalem dobil ime

Kanal

Konec avgusta si le vzemite čas in obiščite Kanal ter njegove znamenite skoke v reko Sočo. Poleg čudovite reke ima Kanal še mnogo privlačnih elementov. Trg Kontrada je denimo osrednji prostor kulturnega dogajanja v poletnih mesecih v Kanalu. "Na kamniti trg, obzidan s tesno grajenimi stavbami, je možen dostop s severne in južne strani skozi obokana vrata. Trg objema kompleks z Gotsko hišo, Kolarjevo hišo, ki je delno preurejena v razstavni prostor, galerijo in spominsko sobo, poimenovano po grafiku Riku Debenjaku. Galerija je bile urejena leta 1977 v enem od štirih obrambnih stolpov," opisujejo na Turistično informacijskem centru Kanal. 

Foto: Profimedia Kanal ob Soči

Radovljica

V Turistično informacijskem centru Radovljica pravijo, da je srce mesta Linhartov trg, ki je eno najlepših starih mestnih jeder v Sloveniji.

Na trgu domujejo številni muzeji, v mestu pa odlične restavracije in številne nastanitve: "Ob starem mestnem jedru je urejen park, ki je ostanek nekdanjega baročnega parka. Ob glavni cesti skozi Radovljico se proti radovljiškemu kopališču vrstijo secesijske vile, med katerimi s pisanim okrasjem nad vhodom izstopa stavba upravne enote Radovljica. Zaradi okrasja je poimenovana Čebelica."

Radovljica s športno infrastrukturo in svojo lego ob prometnih poteh in blizu rek ter gora po njihovih navedbah ponuja neomejene možnosti za rekreacijo v vseh letnih časih. Preko leta se v mestu vrstijo zanimivi dogodkiin prireditve. Najodmevnejši je Festival čokolade vsako leto aprila. Poleti ljubitelje stare glasbe že desetletja navdušuje Festival Radovljica.

Popotnik Slovenski kraj: le pohvale in nič graje

Kranjska Gora 

"Dva dogodka sta prispevala k razvoju Kranjske Gore iz pastirskega naselja v 14. stoletju v današnjo svetovljansko alpsko vas," pravijo v Turistično informacijskem centru Kranjska Gora.

Na ime Kranjska Gora tako po njihovih besedah naletimo že pri Valvazorju. Kakor pripovedujejo ljudje in avtor knjige Borovška vas g. Vid Černe (1992), "se je imenovala Kranjska Gora prej Borovška ves ali Marija na Belem produ. Vaščani zovejo sami sebe Borovce, ne pa Kranjskogorce, kakor bi bilo pričakovati. To dejstvo potrjuje misel, da je Borovška ves v resnici starejše ime za Kranjsko Goro. Podstava temu imenu je star bor, ki je stal, kakor pripovedujejo, na mestu, kjer stoji danes cerkev. Ime Marija na Belem produ pa izhaja iz kakovosti zemlje, na kateri Kranjska Gora leži."

Prvi prelom je po navedbah TIC-a začrtala izgradnja ceste čez Vršič in posledična strateška pomembnost Kranjske Gore. Drug prelom pa se je zgodil z izgradnjo železniške proge in kasnejšo postavitvijo planiške velikanke. Rekordni poleti v Planici so razcveteli turizem. Na pobočjih Vitranca so zrasle prve žičnice. Nato poletno sankališče, plezalna stena, sijajni hoteli, prisrčni apartmaji, zanimivi muzeji, etnografske prireditve, nore zabave …

"V Kranjski Gori se kar naprej nekaj dogaja. Tu se avantura odkrivanja Zgornjesavske doline začne, pa nikoli ne konča!" so sklenili.

anja.scuka@zurnal24.si

 

 

 

Obišči žurnal24.si

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.