Brat poškodovane narisal načrt, ki je reševalcem pomagal pri reševanju

Foto: Jamarska reševalna služba
Foto: Jamarska reševalna služba
Stanje poškodovane jamarke je resno. Za njeno življenje se borijo zdravniki v ljubljanskem UKC. Znane so podrobnosti reševanja.
Oglej si celoten članek

Poškodbe, ki jih je utrpela 33-letna jamarka, so hude. Po besedah Sandija Curka, poveljnika Regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko, je v življenjski nevarnosti. Iz jame so jo uspeli rešiti po več kot 30 urah reševanja.

Več kot 150 reševalcev je opravilo vsak svojo nalogo, da so prišli do tega cilja, je povedal Curk in se ob tem je priložnosti še enkrat zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali v reševalni akciji. Naloga je bila zahtevna tudi z vidika koordiniranja dogajanja.

Vodja Jamarske reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije Walter Zakrajšek je povedal, da je bilo v reševanje iz jame vpetih 65 jamarskih reševalcev, od tega v zadnji noči 47. "Akcija je uspešno zaključena. Po naši izkušnjah iz zadnjih nekaj let globina jame ni pomembna, saj težavo povzročajo ožine. Ekipa za širjenje ožin je imela veliko dela, za njimi je 10 ur miniranja," je pojasnil.

Kamen je jamarko zadel v trenutku, ko se je začenjala vzpenjati iz jame in je bila meter nad tlemi, kar je bila po besedah reševalcev sreča v nesreči. Če bi namreč bila na dnu jame, bi lahko bile poškodbe še hujše.

Minirali na petih mestih

Vodja intervencije Luka Zalokar je eden od strokovnjakov za miniranje v zaprtih sistem jamskih vodov. "Naredili smo vse, da bi naša Ana čim prej prišla ven," je povedal. "Delati smo morali varno, ker je bilo v jami toliko reševalcev, da ne bi prišlo do še dodatnih poškodb."

Minirali so na petih mestih, pri tem pa morali paziti, da so ostale reševalne enote lahko delale nemoteno. Uporabljali so manjše količine eksploziva, ves čas merili prisotnost plinov in pazili, da ne bi prišlo do zapiranja poti. "Zmeraj miniramo tam, kjer je fiksna skala, da ne pride do okruškov," je pojasnil.

Pri takšnem reševanju težavo predstavlja komunikacija. "V jami ni signala, tako da v trenutku, ko odminiramo, nimamo stika. Nato se spet priklopli jamski telefon, da se vzpostavi stik z zdravnico. Tukaj smo lahko uporabili samo eno pot," je povedal.

Minirati so morali že na samem vhodu v jamu, saj je bil preozek za nosila. Nosila namreč merijo 70 x 200 cm.

Brat poškodovane jamarke narisal načrt jame

Vsako ekipo, ki je skrbela za miniranje, so sestavljali dva minerja in pomočniki. "Problem je bil, ker nismo vedeli, kakšna jama je, ker ni bilo podatkov o dimenzijah. V redu je bilo, da je Anin brat po spominu narisal zelo dober načrt jame, da smo točno videli, kje bo treba minirati. Tako sem lahko tudi naročil, koliko eksploziva smo rabili," je povedal Zalokar. Na posamezno vrtino so uporabili 5 gramov eksploziva, običajno pa so na enem mestu minirali petkrat. Skupno so porabili okoli pol kilograma eksploziva.

V času nesreče je bila jamarka v jami skupaj s še petimi jamarji. "Sreča je bila, da je bil v ekipi en reševalec, še en pripravnik in njen brat Marko. Najprej so jo premaknili na varno mesto, da ne bi prišlo do dodatnih poškodb, ker je bil sum na poškodbo hrbtenice," je dodal Zalokar. Poškodovano jamarko so ustrezno oskrbeli, njen brat jo je grel s telesom, saj je v jami ravno izgubljanje telesne temperature največja težava. Zdravnica, ki je v jamo vstopil v soboto, je bila pri poškodovani jamarki vse do konca akcije, skupaj z dvema reševalcema.

Pet zdravnikov in več bolničarjev, ki imajo jamarsko znanje, se lahko udeležujejo reševanj do globine 1000 metrov, je dejal Curk. 

 

Zakrajšek je dejal, da v primerih padca kamenja ali kep zemlje na čelado vedno ravnajo, kot da gre za najtežje poškodbe glave, vratnega dela in hrbtenice. Reševalci stabilizirajo vrat in spremljajo življenjske funkcije. "Nujna medicinska pomoč Cerknica nam je pripeljala ventilator s kisikom, da smo v jami lahko postavili bivak, v katerem so bili lahko poškodovanka in dva člana ekipe na toplem," je razložil. Iznos poškodovanke je trajal tri ure in pol, pri čemer so opravili dva postanka, namenjena kontroli ponesrečene jamarke. 

Reševalna akcija je bila po Zakrajškovih besedah glede na poškodbo primerljiva z reševanjem leta 2019. Pri tem je bila med obema reševalnima akcijama pomembna razlika, saj je bil v takratni akciji jamar pri zavesti, medtem ko je bila jamarka, ki so jo danes rešili, ves čas nezavestna. 

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.