"To dejanje je bilo absolutno pričakovano, vprašanje je bilo samo, kako hitro bo Rusija posegla po mehanizmu priključitve," je danes v pogovoru za STA ocenil Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije.

Foto: Anže Petkovšek Denis Čaleta Razlog, da je to storila zdaj, Čaleta vidi predvsem v razmerjih na bojišču v Ukrajini - v določenih uspehih ukrajinske vojske na severovzhodni fronti in obenem v prihajajoči zimi, ki je na tem geografskem področju izredno neugoden čas za bojevanje oziroma za večje vojaške operacije. "S tega stališča je pričakovati (...), da bo to v prihodnjih mesecih bolj kot ne pozicijska vojna, z manjšimi eskalacijami na frontni črti, a brez večjih premikov."

Rusija tako "iz neke napadalne doktrine prehaja v obrambno, ko bo skušala z različnimi mehanizmi ubraniti ozemlja, ki jih je doslej zasedla". In v tem kontekstu Čaleta vidi odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina za današnjo "navidezno demokratično" priključitev regij Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson - kot nekakšen uvod v to obrambo pozicijo.

Ali bo uporabljeno jedrsko orožje?

Putinova retorika se je ob tem zaostrila, Zahod pa je še posebej razburil z omenjanjem možnosti uporabe jedrskega orožja, saj da bo Rusija za obrambo "svojih ozemelj" uporabila vsa sredstva.

A Čaleta ocenjuje, da gre predvsem za odvračalno taktiko.

"Menim, da smo vendarle še daleč od tega, da bi se katerakoli od strani poslužila uporabe jedrskega orožja. Ta bi namreč zelo hitro vodila v globalno vojno, ki si je, mislim, ne želi nihče, človeštvo pa si je ne more privoščiti."

Poleg tega so v Moskvi po njegovem verjetno pravilno ocenili, da večjih premikov na fronti ne gre pričakovati, tako da uporaba jedrskega orožja tudi s tega vidika niti ne bi bila smiselna. "Čisto realno je treba oceniti, da ima ukrajinska ofenziva vendarle zelo omejen dah (...) in da ukrajinska vojska kljub dobavam orožja bojno ni sposobna tako obsežnih operacij na tako veliki fronti."

Kot opozarja, je treba Putinove ostre izjave razumeti predvsem z vidika notranjepolitičnih razmer v Rusiji, ki mu ne gredo na roko, zato mora operacijo v Ukrajini nujno prikazati kot uspeh - kljub velikim žrtvam na bojišču in finančnih posledicah sankcij, ki jih je Zahod v minulih mesecih uvedel proti Rusiji.

Foto: Epa Vladimir Putin

Putinov režim je po razglasu mobilizacije po praktično celotni Rusiji namreč "prvič priznal, da to ni le neka varnostna operacija, ampak da gre za vojno proti sosednji državi". Obenem je vojno s tem prenesel "v domače dnevne sobe običajnih ljudi". Propaganda režimskih medijev ni več dovolj, ljudje se mobilizaciji izogibajo z begom v tujino, vrstijo se protesti, spominja Čaleta.

V celotni sliki ne smemo pozabiti niti na veliko vlogo Kitajske, opozarja. Pekingu "eskalacija tega konflikta absolutno ne ustreza" in si iz več razlogov, tako notranjepolitičnih kot gospodarskih, želi, da se čim prej konča. "Kitajska Putina opozarja - potihoma, pa tudi že malo bolj javno -, naj to operacijo čim prej privede h koncu (...) In to hitenje z referendumi in priključitvijo lahko razumemo tudi v tej smeri."

Kako kaže v prihodnosti?

"Ukrajina teh ozemelj, v to sem skoraj prepričan, nikoli več ne bo zares dobila nazaj, vsaj ne v tem obsegu, mogoče v kakšni manjši obliki, kaj več pa ne," odgovarja Čaleta in dodaja, da živimo "v svetu realpolitike", pa čeprav tega nihče ne želi slišati.

Putin bo po njegovem mnenju zdaj uporabil vse vzvode, da doseže svoje, od političnih in diplomatskih do energetskih in drugih. "Slej ko prej bo začela Rusija samo sebe, če bo Ukrajina želela ta ozemlja dobiti nazaj, predstavljati kot žrtev. Izrabljala bo vse mehanizme mednarodnega prava in delovanje ZN (...) Svet bo slej ko prej postal utrujen od tega konflikta ter od z njim povezanih energetskih in prehrambenih pritiskov. Spet bo zamižal na eno oko in stanje pustil na neki stopnji zamrznjenega konflikta, kjer ne bo nikoli končne rešitve."

In kaj bo z Rusijo?

Zahod vztraja, da današnje priključitve ne bo priznal in da bo nadaljeval s sankcijami, kakršnim doslej še nismo bili priča.

"Na kratki rok smo videli, da te sankcije niso imele učinka, kot ga je pričakoval Zahod, predvsem ker je tu v ozadju Kitajska (...) Po drugi strani pa bo Rusija na dolgi rok zaradi njih še dodatno zaostala v razvojnem momentu nasproti ostalemu svetu." "A vprašanje je, kje je tista meja, ko je dovolj in ko v bistvu ulica odnese oblast," pravi Čaleta. Po njegovem je v Rusiji ta meja zelo prožna, tako da morda še dolgo ne bomo priča temu, da bo ruski narod zamenjal svoje voditelje.

Poleg neposredno udeleženih v tej vojni sicer najvišjo ceno plačuje Evropa, ki se je znašla "na šahovnici med velikimi silami", ko ne more več bistveno vplivati na razvoj dogodkov, ampak se nanje le odziva.

Kot dober primer tega je Čaleta izpostavil nedavne diverzije na plinovodih Severni tok. Kot pravi, bi bil sam "zelo previden" z obtožbami na račun Rusije, saj je to, da so ti plinovodi poškodovani, precej bolj v interesu nekaterih drugih "igralcev na šahovnici".

Ob tem je spomnil na željo ZDA, da Evropi prodajajo svoj utekočinjeni plin, ki pa za slednjo v preteklosti ni bil zanimiv, saj je imela takrat na voljo cenejši ruski plin. ZDA po njegovih besedah "absolutno ni v interesu", da bi se Rusija približevala Evropi. "Nič ni nemogoče, sploh pa ne na morju, ki ga je težje nadzorovati kot kopno," meni in kot strokovnjak za varnostna vprašanja izpostavlja, da moramo varovanju kritične infrastrukture, kakršna je energetska, posvetiti veliko več pozornosti.

Svet Brutalen ruski napad na civiliste: 25 mrtvih, vsaj 50 ranjenih