Danes je potekala novinarska konferenca Iniciative prosilec za azil, kjer so izrazili svoje nestrinjanje in nasprotovanje zakonu o tujcih. Prejšnja koalicija je namreč marca 2021 sprejela veljavni zakon o tujcih, ki je zaostril pogoje za bivanje tujcev ter tudi uvedel pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za tujca, ki prvič vstopa v državo. Tisti, ki pa že več let prebivajo v Sloveniji, pa je predviden pogoj znanja jezika na zahtevnejši stopnji.

Kot so dejali govorniki Delavske svetovalnice, organizacije Amnesty International in Svetovalnice Rog, tovrstni zakoni ter pogoji ne spodbujajo integracije, ampak kvečjemu spodbujajo ksenofobijo ter diskriminacijo.

Najbolj ogrožene ranljive skupine

"Pri tem se najbolj nanašamo na pogoj, da morajo tudi člani družine tujca izpolnjevati pogoj za znanje slovenskega jezika. Pri tem gre za najbolj ranljive skupnosti, kot so otroci ter ženske. Namesto da bi Slovenija poskrbela za to, da bi se dotičnim skupinam omogočila integracija, pravzaprav postavlja previsoke ovire za to, da bi lahko družine skupaj zaživele," so dejali v uvodu.

Kot je dejal govornik Delavske svetovalnice, Goran Lukič, bo tematika dotičnega zakona danes naslovljena v Državnem svetu. "Vstopni nivo A1 se zahteva tudi že pol leta po vstopu v Slovenijo. Tisti, ki so pa že dlje časa, pa imajo zahtevnejše jezikovne pogoje. Če le te ne izpolnjujejo, pomeni, da bodo izbrisani iz evidence brezposelnih in tako ne bodo več upravičeni do nadomestil. Do sedaj je takšnih ljudi že 900," je dejal ter pozval vse politike, ki podpirajo tovrstno integracijo, naj si sami ogledajo učinke tovrstnega pogoja na Zavodu za zaposlovanje.

"Ta pogoj ni za spodbujanje integracije, ampak je zlorabljen za razdruževanje družin. Če hočete izpeljati učinkovito integracijo, boste umaknili ta dva pogoja: A1 za vstopni pogoj delavcev, kot tudi družin, ter A2 za stalno bivanje," je dodal ter izpostavil, da naj bi bil izvajalec člena Center za slovenski jezik, vendar le ta po njegovih navedbah o postopkih ni ustrezno obveščen.

"Dogaja se nam zelo čudna situacija, ko člen zakona, ki je najbolj restriktiven od Janševe vlade in je bil sprejet z očitnim namenom ksenofobije, sedaj promovira vlada Roberta Goloba kot člen, ki spodbuja integracijo. Očitno nekdo nima prav," je povedal Miha Blažič iz Svetovalnice Rog. Pri tem je izpostavil, da so iz enačbe izpuščeni delodajalci, ki bogatijo na račun tujih delavcev, ki za svoje delo dobivajo mizerno plačo. Prav tako je poudaril, da so prav tuji delavci tisti, ki držijo slovensko gospodarstvo pokonci, ko pa si želijo vzpostaviti dolgoročno življenje in družino, pa nenadoma steče debata o nujnosti slovenskega jezika.

Foto: posnetek zaslona Miha Blaižič iz Svetovalnice Rog "Nehajte zavajati, gospod Golob. Vladi se ne gre za slovenski jezik," je dejal ter dodal, da je ta zakon izjemno diskriminatoren, saj zahteva znanje slovenskega jezika le za državljane tretjih držav z določenim statusom. Prav tako zakon tega ne zahteva od tujcev, ki želijo podaljšati delovna dovoljenja, veljajo zgolj za njihove družinske člane.

Izvedba izpita še neopredeljena

Pod vprašaj so postavili tudi izvedbo samih tečajev, saj sporni člen ne temelji na nobeni raziskavi dejanskega stanja na terenu. Prav tako ni jasno, ali ima Slovenija dovoljšne kapacitete za opravljanje izpita. Poleg tega ni nobene uredbe glede rabe jezika na delovnih mestih, kjer se vlada ne zmeni, da se na velikih področjih slovenščina pravzaprav ne uporablja. "Vlada se cinično sklicuje na logistične in administrativne težave, ki se pojavljajo ob neznanju jezika. Namesto da bi več vlagali v rešitev le teh, bodo ljudi, ki jim ustvarjajo dobiček, enostavno izgnali. Prosim, nehajte zavajati javnost," je še povedal Blažič.

Kot je še za konec dejal, je na spornost dotičnega člena opozorila tudi predsednica republike, Nataša Pirc Musar, pobudo pa bo podal tudi Zagovornik načela enakosti. V kolikor bo zakon sprejet, ga bodo v Iniciativi prosilcev za azil tudi pravno izpodbijali.

Pri nas Na ministrstvu našli ponarejen dokument, storilcu grozi huda kazen Slovenija Predvideli osem milijonov, porabili 200 milijonov evrov