V nadaljevanju preberite:
- Danes mineva eno leto od Uberjevega uradnega prihoda v Slovenijo.
- O vtistih po prvem letu in načrtih za naprej smo govorili s šefico Uberja Moreno Šimatić.
- Število aktivnih voznikov za Uber je zraslo za več kot šestkrat, število voženj pa za desetkrat.
Danes mineva eno leto od uradnega prihoda Uberja v Slovenijo. O tem, kako v podjetju ocenjujejo prvo leto v Sloveniji, smo govorili s šefico Uberja Moreno Šimatić. Prvo leto je označila kot izredno uspešno, a sodeč po naši raziskavi Uber v Ljubljani za zdaj za številne domačine še ni postal prva izbira, saj lokalni ponudniki pogosto ostajajo cenovno ugodnejši.
Spomnimo: Prihod Uberja v Slovenijo
Danes mineva prvo leto Uberjevega delovanja v Sloveniji. Spomnimo, na Žurnal24 smo 25. aprila lani prvi razkrili, da predstavniki podjetja v Ljubljani novačijo taksiste in preverjajo interes za sodelovanje. Več voznikov nam je takrat potrdilo, da jih Uber vabi na sestanke in tipa teren za vstop na slovenski trg. Med preverjanjem teh informacij so nam prihod ameriškega podjetja v Slovenijo potrdili tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Manj kot mesec dni pozneje, 20. maja, je Uber nato tudi uradno začel delovati v Ljubljani, 2. aprila 2026 pa je začel delovati še v Mariboru.
V Uberju so po prvem letu izredno zadovoljni
Ob prvi obletnici direktorica Uberja za Slovenijo in Hrvaško Morena Šimatić za naš portal pravi, da je bilo prvo leto na slovenskem trgu "zelo pozitivno", čeprav je moral Uber v Sloveniji začeti delovati precej drugače kot na večini drugih trgov. Drugod ceno vožnje praviloma določi aplikacija, v Sloveniji pa je Uber moral svoj poslovni model prilagoditi zakonodaji, ki taksi prevoze veže na taksimeter in na sodelovanje z licenciranimi vozniki. Prav na to, da jim je uspelo svojo tehnologijo uvesti na način, ki je usklajen z lokalnimi pravili in zgrajen v partnerstvu z obstoječim taksi sektorjem, so najbolj ponosni, razlaga Šimatić.
Priznava, da ima trenutni sistem tako prednosti kot omejitve. Razlaga, da po eni strani zagotavlja kontinuiteto z obstoječim okvirom za taksi prevoze in jasnost glede določanja cen, po drugi strani pa lahko bolj "toge cenovne strukture zmanjšajo sposobnost trga, da se dinamično prilagaja spremembam povpraševanja in ponudbe".
Na vprašanje, ali v Uberju sedanji model vidijo kot trajno rešitev ali zgolj kot prvi korak, Šimatić neposrednega odgovora ni dala. Vendar je bilo mogoče razbrati, da bi si želeli več prožnosti. Že lani, ob prihodu ameriškega podjetja na slovenski trg, je direktorica Uberja za Slovenijo in Hrvaško nakazovala, da si podjetje v prihodnje želi ponuditi še druge storitve, med drugim električne prevoze v okviru produkta Uber Green in nekatere dodatne storitve.
Razkriva, da so v Sloveniji "v konstruktivnem dialogu z deležniki in organi oblasti". "Naša vloga je biti tehnološki partner, ki sčasoma pomaga posodobiti sektor," s tem nakazuje, da imajo v Sloveniji načrte za posodobitev taksi sektorja.
"Naše prvo leto v Sloveniji je potrdilo nekaj zelo pomembnega: ko združite močno strokovno znanje o lokalnih taksijih z globalno tehnologijo, lahko ustvarite storitev, ki ljudem resnično koristi. Ponosni smo, da rastemo v partnerstvu z vozniki z licenco in lokalnimi skupnostmi ter da prispevamo k zanesljivejšemu in sodobnejšemu ekosistemu mobilnosti," je Šimatić povedala za naš portal. Pravi, da se je na splošno Slovenija izkazala za dinamičen in odprt trg.
Širitev
Nedavna širitev v Maribor po njenih besedah odraža to pozitivno usmeritev: "To je bil naraven naslednji korak po obdobju konsolidacije in učenja v Ljubljani in okolici."
Želijo si, da bi svojo storitev zagotavljali povsod po Sloveniji, razkriva. Za naš portal je povedala, da se že "pogajajo z drugimi mesti" v Sloveniji.
Čeprav ne razkriva, s katerimi slovenskimi občinami se pogajajo, pravi, da pri ocenjevanju novih mest upoštevajo več dejavnikov: "Lokalno povpraševanje, zanimanje voznikov, operativno pripravljenost in sposobnost konstruktivnega sodelovanja z lokalnimi deležniki". Ob tem poudarja tudi, da za podjetje Uber "uspeh ne pomeni le geografske širitve, temveč pomeni postati zanesljiv in zaupanja vreden del lokalnega ekosistema mobilnosti". "V Sloveniji so Uberjeve prioritete večja zanesljivost, večja preglednost in enostavnejša uporaba. Ljudje želijo vedeti, kaj lahko pričakujejo, želijo si udobje in želijo storitev, ki ji lahko zaupajo. Tu lahko tehnologija resnično veliko spremeni," je dejala Šimatić.
Vozniki
Med domačimi taksisti je bilo ob Uberjevem prihodu veliko odpora. Opozarjali so, da bo globalna platforma sčasoma dodatno pritisnila na njihove prihodke, dejavnost pa dolgoročno še bolj destabilizirala.
"Že od prvega dne je naš cilj sodelovanje z obstoječimi taksisti, ne proti njim," pravi Šimatić in razlaga, da po enem letu opažajo, da se to sodelovanje razvija na konstruktiven način. "Začetni skepticizem je naraven na vsakem novem trgu, a sčasoma so mnogi vozniki platformo začeli dojemati kot orodje za povečanje izkoriščenosti in dostop do novih strank," razlaga, da se vozniki v Sloveniji pridružijo platformi, da bi dostopali do dodatnega povpraševanja, zmanjšali čas čakanja med delom za lokalno taksi podjetje in izkoristili prednosti preglednosti in prilagodljivosti, ki jih zagotavljajo digitalna orodja. Vozniki ostajajo popolnoma neodvisni in lahko izbirajo, kdaj in kako bodo uporabljali aplikacijo, poudarja.
V Uberju trdijo, da opažajo "močno in dosledno zanimanje tako potnikov kot voznikov". Trdijo, da je v aplikaciji v Sloveniji ob prvi obletnici registriranih več sto licenciranih taksistov.
Šimatić navaja, da se je med majem in decembrom 2025 število aktivnih voznikov na platformi povečalo za več kot šestkrat, število opravljenih voženj pa v prvih mesecih po zagonu za desetkrat.
Uber v Sloveniji sicer lahko deluje izključno prek licenciranih taksistov, a kljub temu je na terenu mogoče opaziti velik delež tujih voznikov, zato se številnim poraja vprašanje, ali res imajo vsi tujci, ki vozijo za Uber, res slovensko licenco. Šimatić zagotavlja, da vsi vozniki izpolnjujejo slovenske in občinske pogoje. Razlaga, da so vozniki Uberja v Sloveniji običajno samostojni podjetniki ali povezani z lokalnimi taksi operaterji ter da morajo vsi izpolnjevati celoten sklop zakonskih in občinskih zahtev. "Preden lahko dostopajo do platforme, preverimo, ali ima vsak voznik ustrezno licenco in ali izpolnjuje lokalne predpise. Varnost in skladnost sta za nas po vsem svetu nepogrešljiva standarda," pravi.
Uporabniška izkušnja
Šimatić razlaga, da so slovenski uporabniki zelo digitalno vešči, pričakovanja glede kakovosti storitev so visoka, močno pa cenijo zanesljivost in preglednost. Trdi, da je v preteklem letu povpraševanje vztrajno naraščalo.
Z razširitvijo vozniške mreže se je po njenih besedah zanesljivost storitev hitro izboljšala, povprečni čakalni časi pa so bili dosledno krajši od treh minut, uspelo pa jim je doseči tudi zelo visoko stopnjo uspešno opravljenih voženj, ki znaša okoli 95 odstotkov, kar je po evropskih standardih zelo dobro.
Obenem pa priznavajo, da se ob večernih konicah, ob vikendih in v času povečane turistične aktivnosti občasno zgodi, da povpraševanje preseže ponudbo in takrat uporabniki na Uberjevo vozilo čakajo dlje od treh minut. "Vendar je to del naravnega razvoja rastoče platforme," pravi Šimatić. Največ prometa sicer beležijo v času prometnih konic.
Primerjava z lokalnim ponudnikom
Naš preizkus v Ljubljani medtem kaže, da Uber v primerjavi z lokalnimi taksi ponudniki danes praviloma res ni več počasnejši, kot je bil ob samem prihodu na trg. V prvih mesecih po zagonu so bile čakalne dobe lahko tudi do deset minut daljše v primerjavi z lokalnimi ponudniki, kar je bilo sicer glede na začetno omejeno mrežo voznikov pričakovano. Danes je Uber primerljivo hiter ali hitrejši od lokalne konkurence. Je pa vsekakor dražji.
19. maja 2026 okoli 09:30 smo preverjali, koliko bi nas stala vožnja na relaciji Kodeljevo–Stožice. Najcenejši taksi ponudnik v Ljubljani, Wizi, je v svoji aplikaciji za vožnjo prikazal ceno med 6,57 in 7,23 evra ter prihod vozila čez tri minute, medtem ko je Uber za isto relacijo ocenil ceno med 7 in 10 evri. V tem konkretnem primeru je Uber napovedal prihod v zgolj dveh minutah.
Tri ure pozneje smo primerjavo ponovili. Wizi je prikazal prihod v treh minutah in ocenjeno ceno med 6,59 in 7,25 evra. Uber je medtem za osnovno možnost napovedal prihod v štirih minutah, za Taxi Comfort pa v šestih minutah. A zanimivo je, da tokrat ni prikazal niti okvirne cene. Uporabniku je zgolj sporočil, da se končna cena avtotaksi prevoza določi s taksimetrom.
Šimatić poudarja, da cena pri njih ni osrednje konkurenčno orožje. Želijo predvsem dopolnjevati obstoječo ponudbo, ne pa se predstavljati kot najcenejša možnost: "Cena v Sloveniji ni glavni dejavnik razlikovanja in Uberja ne postavljamo kot cenejšo alternativo. Namesto tega naša vrednostna ponudba temelji na zanesljivosti, preglednosti in udobju – na primer na vnaprejšnjem poznavanju ključnih podrobnosti potovanja, brezhibnih digitalnih plačilih in dostopu do storitve, ki je skladna s tem, kar uporabniki doživljajo v drugih mestih po svetu."
Šimatić se je večkrat pohvalila, da izstopajo zaradi tehnološke naprednosti, ter poudarila, "da v Sloveniji obstaja jasno povpraševanje po priročnih rešitvah za mobilnost, ki temeljijo na aplikacijah". A čeprav v Uberju močno poudarjajo tehnološko plat storitve, ta za domače uporabnike ni nujno tako prelomna, saj digitalne aplikacije in naročanje prek njih ponujajo tudi lokalna taksi podjetja. Uberjeva prava prednost je predvsem v globalni prepoznavnosti in v tem, da ga poznajo tudi turisti.
"Ne drži, da Uber v Sloveniji uporabljajo samo turisti"
Šimatić pove, da so njihovo storitev v Sloveniji v preteklem letu uporabljali potniki iz več kot sto držav. In res je v središču prestolnice pogosto opaziti, da je Uber uporabljajo prav tuji obiskovalci, kar ni presenetljivo, saj gre za globalno prepoznavno aplikacijo, ki jo številni turisti že uporabljajo v drugih mestih in državah, medtem ko lokalnih taksi aplikacij pogosto sploh ne poznajo. A Šimatić zagotavlja, da "povpraševanja ne poganjajo le turisti, temveč vse bolj tudi domači uporabniki".
Ali Ljubljančani uporabljajo Uber, smo preverili tudi pri štirih sogovornicah, ki živijo v Ljubljani in za katere vemo, da občasno koristijo taksi prevoze. Ena od sogovornic nam je povedala, da sama še vedno uporablja lokalna taksi podjetja, predvsem zato, ker so cenejša. Druga je dejala, da se je z Uberjem peljala že večkrat, vendar jo je zmotilo, da je bil voznik tujec, ki ni znal slovensko.
Tretja sogovornica pravi, da se od njihovega prihoda v Slovenijo vedno vozi z Uberjem, ker so vožnje udobne, vozniki prijazni, čakalni čas pa po njenih izkušnjah kratek. Pomemben ji je tudi občutek zaupanja, ki ga daje velika mednarodna platforma. Kot pravi, je "podjetje preveliko, da bi si lahko privoščilo, da bi šlo pri storitvi karkoli resneje narobe".
Načrti Uberja za prihodnost
Poleg širitve v druga slovenska mesta in ambicij, da bi sčasoma prispevali k posodobitvi domačega taksi sektorja, pri Uberju Slovenijo umeščajo tudi v širšo zgodbo prihodnosti mobilnosti. "Po vsem svetu vlagamo v prihodnost mobilnosti, od elektrifikacije do novih tehnologij in avtonomne mobilnosti. Naš pristop je vedno enak: inovacije je treba uvajati odgovorno, v partnerstvu z mesti in na način, ki koristi tako voznikom kot potnikom. Slovenija ima vse sestavine, da je del te poti," Šimatić za naš portal poudarja, da je Slovenija z močnim poudarkom na trajnosti in digitalizaciji v dobrem položaju, da postane del tega dolgoročnega razvoja. Zavedajo pa se, da bo za uvedbo teh novosti na nove trge potreben čas.