Madžari služijo, pri nas pa to ni mogoče ...

Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor
Koliko odpadkov in smeti proizvedemo, se zavemo šele, ko goro odpadkov vidimo na lastne oči.
Oglej si celoten članek

Pred časom so nam ljubljanski komunalni delavci, ki skrbijo za odvoz smeti v ljubljanskih Dravljah zaupali, da njihova ekipa v enem tednu odpelje 40 ton mešanih odpadkov, 20 ton embalaže in 10 ton papirja. Slovenija ima preko 2,1 milijona prebivalcev, zato si lahko predstavljamo, koliko odpadkov vsak od nas v enem letu proizvede. Le redki se vprašajo, kaj se zgodi z odpadki po tem, ko se jih znebijo.

ljubljanski smetarji To je najbolj bizarna stvar, ki so jo našli v smeteh

 

Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Z razreševanjem tega problema se ukvarjajo v mariborskem podjetju Surovina, v katerem iz ostankov odpadkov že več kot sedemdeset let pridobivajo sekundarne surovine. O tem, kako to poteka, smo se na terenu prepričali tudi sami. Na deževen dopoldan, ko je večina delavcev pripravljala prostor za nove odpadke, smo se v družbi vodje vzhodne regije pri podjetju – Petra Hödla in ekologa Slavka Dvoršaka sprehodili skozi njihove prostore na Lahovi ulici v Mariboru. 

Podatki Statističnega urada RS (SURS) kažejo, da je bilo v lanskem letu v Sloveniji zbranih več kot 11,8 milijona ton vseh vrst odpadkov. Na letni ravni je bilo zbranih največ kosovnih odpadkov do zdaj, pri čemer gre za posledico avgustovskih poplav. Za predelavo po končnih postopkih je bilo predvidenih šest odstotkov več odpadkov kot leta 2022. Od vseh zbranih odpadkov je bilo 82 odstotkov ali skoraj 9,8 milijona ton gradbenih.

Predelovalnica se razprostira na približno 40.000 kvadratnih metrih in je ločena na tri dele; enoto za lahke frakcije, kjer se predelujeta folija in papir, kovinski del in enoto za predelavo materialov z visoko energijsko vrednostjo.

Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Območje je zaščiteno z visoko ograjo, s čimer se v podjetju izognejo morebitnim hitrim zaslužkarjem. Že ob prihodu nas pričakajo gore raznovrstnih odpadkov. V 90 % gre za industrijske vire, ki so jih prejeli od različnih podjetij. 

Vsi tovornjaki, ki odpadke pripeljejo, morajo najprej zapeljati do vhodne kontrole, kjer preverijo stopnjo radioaktivnosti odpadkov. Ti namreč ne smejo vsebovati povišane vrednosti klora, vlage ali kalorij. Parametre kasneje preverijo tudi v laboratoriju na vzorcih pridobljenih zmesi.

Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor  V nadaljevanju zaposleni tovornjake usmerijo do ustreznega dela predelovalnice. In predelava odpadkov se lahko začne. 

očistimo slovenijo 230 tisoč ljudi odstranilo 3000 ton odpadkov

Najprej smo si ogledali prostor za predelavo materialov z visoko energijsko vrednostjo v trdno gorivo (ang. RDF). Gre za poseben postopek in metode, ki ne smejo škodovati okolju in ogrožati zdravja ljudi. To je rešitev za tiste odpadke, ki niso primerni za nadaljnjo reciklažo oziroma snovno predelavo. Mednje vključujemo plastiko, papir, karton, les, tekstil in druge gorljive materiale.

Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Če smo na eni strani videli različne kose materialov, ki so jih bagri nalagali na trak, je po koncu predelave, ko so različni stroji materiale skrbno prebrali, izločili trde delce, kovine in aluminij, ter so jih mlini večkrat zdrobili, ven prišel neprepoznaven sivo-bel prah, zanimivega vonja. Alternativno gorivo, ki se ob tem tvori, pošljejo sežigalnicam in cementarnam, ki jih lahko ponovno uporabijo. 

Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor

Kaj se zgodi z odpadki, ki se jih ne da predelati?

S sistematičnim ločevanjem komunalnih odpadkov dobimo sorazmerno čiste frakcije. Te lahko ponovno uporabimo, recikliramo ali energetsko izrabimo. Drugače je z mešanimi komunalnimi odpadki z nizko kalorično vrednostjo, kjer se mešajo praktično vse vrste odpadkov iz gospodinjstev. 

Te pri Surovini hranijo na posebnem zbirnem centru za mešane komunalne odpadke, ki jih večioma dovaža podjetje Voka Snaga. Tedensko jim pripeljejo od 70 do 80 tovornjakov odpadkov, ki so jih že prebrali in ugotovili, da jih ni več možno reciklirati. Na tem območju je vonj bolj intenziven, ne glede na to, da so bile njihove kapacitete le polovično zapolnjene.

Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor "Če hočemo iz mešanih komunalnih odpadkov dobiti posamezne frakcije, ki bodo uporabne kot sekundarne surovine, moramo uporabiti tehnološke postopke, ki nam bodo omogočili pridobitev čim bolj čistih frakcij. To ni tako enostavno, saj so odpadki prepojeni z vlago in nečistočami," razložita strokovnjaka. 

Predelava odpadkov je vsak postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v okviru dejavnosti posamezne osebe ali v gospodarstvu kot celoti, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali tako, da so odpadki pripravljeni za izpolnitev določene funkcije. 

Tiste odpadke morajo zato odstraniti in stabilizirati do te mere, da so primerni za odlaganje na odlagališčih, nekatere pa pošljejo v sežigalnice. Težava nastane, ko zaradi čakanja na potrebna dovoljenja, odpadki tam obtičijo več mesecev in tako predstavljajo grožnjo za požare. 

Vsak človek, ki njihov center obišče prvič, je ob takem prizoru zagotovo osupel. Sogovornika pojasnita: "Odpadke proizvajamo vsi, a na to radi pozabimo. Ko smetarji odpeljejo smeti, nas ti ne zanimajo več. Naša naloga je le še, da plačamo položnico. Tudi komunalnim delavcem je po tem, ko odpadke zberejo, zanje vseeno. Mi pa smo tisti, ki iščemo rešitve in načine, na katere bi se jih dalo ponovno uporabiti."

Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor V odpadkih iščeta rešitev in ne težav. Žal so njune izkušnje s pristojnim ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ravno nasprotne, saj njihovim predlogom pogosto ne prisluhnejo.

"To vpliva na celotno gospodarstvo. Pogosto se namreč zgodi, da podjetja, ki predlagajo zelo dobro rešitev za predelavo odpadkov in so pripravljene na investicijo, zaradi dolgotrajnih postopkov za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj, odstopijo. Vlogo za predelavo odpadkov je treba čakati dve leti in več. V času lanskoletnih požarov smo na ministrstvu imeli vlogo za izvoz staro celih 272 dni. To se ne dogaja nikjer drugod po Evropi," svoje izkušnje delita sogovornika.

Samozadostnost Slovenije pri predelavi odpadkov zaskrbljujoča

Čeprav je nas presenetila že trenutna količina zbranih odpadkov, sta sogovornika omenila, da bi glede na njihove kapacitete lahko predelali še večjo količino odpadkov. To pa jim onemogočajo ravno dolgotrajni postopki za pridobivanje naravovarstvenih dovoljenj.

1. marec Podražitev: Toliko višje bodo po novem položnice za vodo in odvoz smeti

V vseh svojih poslovalnicah po državi letno predelajo 450.000 ton odpadkov. Zgolj v mariborskem obratu vsako leto predelajo 100.000 ton; od tega 50.000 ton kovin in nekovin ter 50.000 ton odpadkov z visoko kalorično vrednostjo, ki jih predelajo v alternativno gorivo. Slednjega običajno pošljejo cementarnam, ki ga lahko ponovno uporabijo. 

Če sta zadovoljna z vse bolj razvijajočo tehnologijo na tem področju, kjer v ospredje prihajata robotizacija in posluževanje umetne inteligence, ju količina predelanih in sežganih odpadkov v Sloveniji ne navdušuje.

Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor Za razliko od ostalih evropskih držav Slovenija trenutno ni niti približno samozadostna. Razlog se skriva v pomanjkanju kapacitet. Po njunih ocenah v naši državi poskrbimo za manj kot 10 odstotkov odpadkov z energetsko izrabo, ostalo izvozimo v tuje države, predvsem na Madžarsko, v Avstrijo, Italijo ter Bosno in Hercegovino. 

Če nam bodo tujci zaprli vrata, bo velik problem

"Slovenija si z izvozom odpadkov ustvarja nepotreben strošek, obenem pa ne izkoristi potencialne energije, ki jo iz odpadkov lahko pridobimo. Že 50 let se govori o tem, da potrebujemo dodatne sežigalnice, a se od takrat ni naredilo nič. Vprašanje je, kdaj, če sploh, jih bomo dočakali. O njih se pred volitvami pogosto govori, nato pa kmalu vse potihne. Na Madžarskem vsaki dve leti odpirajo nove sežigalnice, saj se zavedajo njihovega potenciala in energetske izrabe. Pojavil se bo velik problem, če nam bo tujina zaprla vrata," neprijeten, a možen scenarij izpostavi vodja vzhodne regije pri Surovini.  

Slovenija Domačini na nogah, treba jih je preseliti

Izboljšave bi prineslo tudi bolj vestno ločevanje odpadkov, ki postopek obdelave, tako z okoljskega kot ekonomskega vidika, olajša. Podjetja so v zadnjih letih naredila velik preskok, saj se to splača, izkušnje s fizičnimi osebami pa niso ravno razveseljujoče. Komunalna podjetja bi po njunem mnenju lahko vzpostavila boljši sistem zbiranja odpadkov in po vzoru Avstrije poostrila inšpekcijski nadzor.

"Ločeno zbiranje odpadkov bi bilo možno nadgraditi. Poleg zbiranja v zabojnike različnih barv bi se določeni odpadki lahko pošiljali tudi po pošti. Na ta način bi se zbiranje frakcij odpadkov optimiziralo. To bi prišlo v poštev pri nedelujočih mobilnih napravah, ki jih posamezniki hranijo doma. Težava je tudi v tem, da je komunalnim podjetjem pogosto vseeno, saj od zbranih materialov nimajo večje finančne koristi. Tako v rumenih zabojnikih, v katerih naj bi bila embalaža, pogosto končajo deli živali, hrana in podobno. Posledično imamo probleme pri njihovi predelavi," omeni ekolog. 

Foto: Anže Petkovšek Surovina Maribor

Kakšen potencial pa imajo reciklirane stvari? 

"Kakor koli obrnemo, imamo na izhodu vedno odpadek, pa čeprav je delno recikliran. Postopek predelave se zaključi bodisi v železarni bodisi v papirnicah. Pri nas izpeljemo zgolj pripravo za nadaljnjo uporabo. Recikliranje je že samo po sebi potencial, kako pa se to odraža tržno, je odvisno od posameznega materiala posebej," odgovori Hödl. Skleneta, da sta zadovoljna predvsem s podatkom o zmanjševanju količine odpadkov, ki končajo na odlagališčih.

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 9

  • 12:46 30. April 2024.

    kmalu bomo vesoljska velesila pa jih lahko golob pošlje v vesolje

  • 09:48 30. April 2024.

    Ali ste se vprašali kam odlagajo odpadke iz bolnišnic in kaj se z njimi počne ?

  • 08:41 30. April 2024.

    Ja tako je. Odvisno s katere strani gledaš. Tako je recimo pogled komunalca na belo Ljubljano, pač pogled na 100 …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.