V nadaljevanju preberite:
- Upad je posledica zakona o dodatnih interventnih ukrepih, ki zaostrujejo sankcije z zlorabo bolniškega dopusta
- V Zdravstvenem domu Ljubljana že opažajo učinke.
- ZZZS zadnjega pol leta skoraj podvojil število kontrolorjev.
- Zdravstvena blagajna prihranila okoli 20 milijonov evrov, delodajalci 35
Absentizem je v zadnjih letih postal velika težava. Izplačila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so se za namen dolgotrajnih bolniških odsotnosti v zadnjem desetletju drastično povečala. Če so leta 2025 znašala 246 milijonov, so leta 2025 zdravstveno blagajno dolgotrajne bolniške stale že 677 milijonov evrov, smo pred časom pisali na našem portalu.
Zdaj so že znani podatki za letošnje leto in ti so končno spodbudni. Kot je za STA pojasnila vodja področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na ZZZS Ana Vodičar, trend glede števila izgubljenih delovnih dni v januarju, februarju in marcu kaže na precejšen upad bolniških staležev glede na enako obdobje v lanskem letu.
Upad je posledica zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki je začel veljati konec decembra, je ocenila. Ta je med drugim določil pravno podlago za določitev režima gibanja med bolniško odsotnostjo, kasneje pa je ZZZS določil sedem režimov gibanja. Zavarovanec lahko ob neupoštevanju režima izgubi pravico do bolniškega nadomestila. Po besedah Vodičar je zavod v zadnjega pol leta skoraj podvojil število laičnih kontrolorjev, ki na terenu preverjajo, ali posameznik spoštuje navodila o ravnanju. V letu 2025 so opravili približno 5500 nadzorov, letos pa jih načrtujejo preko 8000.
Takšne so številke
Po zaostritvi sankcij za zlorabe bolniškega staleža z decembrskim interventnim zakonom se je v prvem kvartalu letošnjega leta število izgubljenih delovnih dni za blagajno ZZZS zmanjšalo za dobrih 230.000 tisoč evrov, kar pomeni, da je zdravstvena blagajna prihranila okoli 20 milijonov evrov.
Še večji upad izgubljenih delovnih dni glede na lansko obdobje po ocenah ZZZS beležijo v breme delodajalcev, torej gre za krajše bolniške staleže. Glede na lansko leto je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta izgubljenih 420.000 delovnih dni manj, kar je delodajalcem prihranilo okoli 35 milijonov evrov.
Kar naenkrat se ljudje počutijo, da so bolj zdravi
"To je najbolj opazno v primeru krajših prehladnih obolenj, za katera so pacienti včasih jemali bolniški stalež, ki je v posameznih primerih trajal tudi do pet dni ali celo več, zdaj pa zavarovanci večinoma že sami sporočijo, da z bolniškim staležem predčasno zaključujejo, ko se za to počutijo dovolj zdrave," so nam pojasnili.
Kaj so prinesli ukrepi?
Zavarovanec danes navodila lahko prejme po e-pošti, ali na zVEM oziroma mora sam pridobiti navodila od zdravnika (prek portala za paciente, kot natisnjen dokument v roke), delodajalcem pa se režim gibanja oziroma za zdaj posreduje le na podlagi zahteve.
Ob tem zdravniki za predpisovanje podatkov o režimih gibanja zdravniki upajo na čimprejšnjo digitalizacijo. "V ZD Ljubljana zaradi sprejetih ukrepov zaznavamo povečano obremenitev zdravnikov z vidika predpisovanja obrazcev za bolniški stalež. Morda se bo to spremenilo z digitalizacijo tega postopka, na kar še čakamo," so nam pojasnili v ljubljanskem zdravstvenem domu.
"Z veseljem pričakujemo še digitalno rešitev, ki bo vključevala določitev režima gibanja v času bolniškega staleža in bo na tak način seznanjen tako pacient kot njegov delodajalec," dodajajo v Zdravstvenem domu Maribor.
Na ZZZS pojasnjujejo, da je sprejetimi režimi gibanja storjen prvi korak, ki zdravnikom po celi Sloveniji omogoča določanje poenotenih režimov in seznanitev zavarovancev z njimi. V naslednjem koraku, ko bo vzpostavljena še tehnična rešitev, bo režim gibanja z odprtjem bolniškega staleža in določitvijo režima avtomatično sporočen tako zavarovancem (na zVEM, po e-pošti) kot delodajalcem (na SPOT sistem).
Sedem režimov gibanja
Sicer pisna navodila, s katerimi morajo biti seznanjeni zavarovanci in njihovi delodajalci, zdaj predvidevajo sedem režimov gibanja, ki se razlikujejo glede na območje, kjer se zavarovanec oziroma pacient lahko giblje, in glede na aktivnosti, ki jih lahko izvaja. Odločanje o odhodu v tujino je po novem zgolj v pristojnosti ZZZS.
Predvideni režimi gibanja, ki jih določi zdravnik
Režim gibanja se določi ob začetku začasne zadržanosti od dela in ob morebitni spremembi navodil o ravnanju. Režim gibanja opredeli zdravnik, ki odloča o začasni zadržanosti od dela. To je lahko osebni zdravnik ali imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija.
- Počitek na domu
- Počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča
- Dovoljeno gibanje v kraju prebivališča
- Dovoljeno gibanje v kraju in izven kraja prebivališča
- Nega
- Izolacija
- Odhod v tujino, ki ga odobri le ZZZS
dezurni@styria-media.si
Mogoče bo pa v javni upravi več narejenega