Slovenci se po bolniških odsotnostih z deležem izgubljenih dni na zaposlenega uvrščamo na sam vrh evropskih držav. Delež izgubljenih delovnih dni v breme zdravstvene zavarovalnice in delodajalcev skupaj je v zadnjih desetih letih narastel s 3,9 (2015) na 6,8 odstotka pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Po ocenah nekaterih strokovnjakov je optimalni delež izgubljenih delovnih dni 3,5 odstotka. Države z višjimi stopnjami so na primer Belgija, Švedska, Češka, Slovaška (nad 5 odstotkov), kar je bistveno več od držav z nižjimi stopnjami, kot so Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Francija (med 3,0 in 3,5 odstotka).
V zadnjih desetih letih se je drastično povečalo število dolgotrajnih bolniških odsotnosti, kar pomeni višje stroške tako za delodajalce kot zdravstveno zavarovalnico, od katere smo prejeli zadnje podatke in ti so resnično alarmantni. Izplačila ZZZS za namen dolgotrajnih bolniških odsotnosti so v namreč v zadnjem desetletju povečala z 246 na 677 milijonov evrov.
Če je leta 2015 ZZZS v ta namen porabil 246 milijonov evrov, jih je leta 2021 že skoraj 498. Leta 2022 je bilo v ta namen izplačanih rekordnih 689 milijonov - spomnimo, med epidemijo ZZZS ni kril le bolniških odsotnosti, ampak tudi izolacije. V letu 2023 so se izdatki sicer nekoliko znižali, na 607 milijonov evrov, leta 2024 na 638, lani je ZZZS za namen bolniških odsotnosti izplačal 677 milijonov evrov.
"Če upoštevamo še vedno sorazmerno visoko zaposlenost, stalno spreminjanje strukture aktivnega prebivalstva (zaradi daljše upokojitvene starosti) ter sistemske odsotnosti omejitve trajanja staleža (po svoji definiciji je začasna nezmožnost za delo) in neusklajenosti postopkov ugotavljanja začasne (ZZZS) in trajne nezmožnosti za delo (ZPIZ), se stalni rasti izdatkov ZZZS za nadomestila ne moremo izogniti," so nam pojasnili zdravstveni zavarovalnici.
Opozorili so, da se delavci starajo, delovna doba podaljšuje, delovna mesta pa jim niso prilagojena.
Po več kot 30 delovnih dni je bilo v letu na dan 1. 12. 2025 neprekinjeno bolniško odsotnih 32.313 zaposlenih, na isti dan pred desetimi leti, leta 2015 torej, pa le 19.038.
Več kot leto dni
Na zadnji dan lanskega leta je bilo na bolniškem dopustu več kot leto dni 9.900 ljudi. Izjemno naraščanje dolgotrajnih bolniških dopustov (nad letom dni) čez leta je prikazano na spodnjem grafu.
Za bolniško so izplačali 130 tisoč evrov
Ob koncu leta 2025 je najdaljši bolniški dopust znašal več kot 14 let (prvi dan zadržanosti: 23. 6.2011), zanj pa je bilo izplačanih več kot 130.000 evrov bruto. "Razlog za odobritev bolniškega dopusta je nezmožnost opravljanja dela po oceni imenovanega zdravnika ZZZS. Tekom bolniškega dopusta je bilo izvedenih več ocen invalidnosti na ZPIZ, vse zahteve za priznanje invalidnosti pa so bile zavrnjene, ker zdravljenje še ni zaključeno," pojasnjujejo na ZZZS.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
OECD: Slovenija na tem področju velikodušna
Slovenija je edina država v Evropski uniji, kjer se nadomestilo za bolniško zadržanost od dela izplačuje neomejeno dolgo, drugod so praviloma bolniški staleži omejeni na največ eno leto.
Na to je leta 2021 našo državo opozorila tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). "Nadomestila za čas bolezni so zelo velikodušna v primerjavi z nadomestili za čas bolezni v številnih drugih državah OECD in v primerjavi z nadomestili, ki jih nudi slovensko invalidsko zavarovanje. Še več, ker obdobje nadomestil za čas bolezni ni časovno omejeno, je nadomestilo za čas bolezni nenavadno privlačno plačilo socialnega zavarovanja, ki ne spodbuja k prehodu na invalidsko nadomestilo ali k vrnitvi na delo. Te značilnosti povzročajo vse večje težave z dolgotrajno odsotnostjo zaradi bolezni," so zapisali.
Kako je ukrepala vlada
Absentizem v Sloveniji se je v zadnjem desetletju občutno povečal, kar predstavlja resen izziv za delodajalce, zaposlene in širšo družbo. Dolgotrajne bolniške odsotnosti negativno vplivajo na produktivnost, povečujejo stroške za podjetja in znižujejo kakovost življenja zaposlenih, se strinjajo na Ministrstvu za zdravje (MZ), kjer so ob začetku mandata obljubljali konkretne rešitve za zajezitev absentizma pri nas.
Zdaj pravijo, da je absentizem zaradi svoje kompleksnosti treba nasloviti s kombinacijo ukrepov. Bolniški dopust je namreč po definiciji začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni ali poškodbe, zato bi moral biti proces za zavarovance usmerjen v spodbujanje hitre vrnitve na delo ali prilagoditve njihovega položaja. "Omejitev trajanja bolniške odsotnosti – vključno s prehodom na drugo primerno delo, vključitvijo v poklicno rehabilitacijo ali ugotavljanjem invalidnosti – so ukrepi, ki lahko pomembno pripomorejo k ustrezni obravnavi zaposlenih za čim bolj učinkovito obravnavo in časovno ustrezno vrnitev na delo. Prav tako je bistveno, da se delodajalce spodbuja k začasnim prilagoditvam delovnih nalog, kar pripomore k ohranjanju delazmožnosti zaposlenih," so nam pojasnili na ministrstvu.
Odgovorili so nam, da na tem področju pripravljajo ukrepe za boljše upravljanje bolniških odsotnosti, "vključno z digitalizacijo postopkov, okrepljenim nadzorom nad dolgotrajno odsotnostjo in sodelovanjem z ZZZS in NIJZ pri analizi vzrokov za rast absentizma."
"Naš cilj je vzpostaviti učinkovit, pravičen in vzdržen sistem, ki bo ščitil pravice zaposlenih, hkrati pa razbremenil delodajalce in javne finance," so zapisali.
Decembra lani je bil v ta namen sprejet Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki ureja laični nadzor, ki ga ZZZS sicer že izvaja, a ni bil urejen na zakonski ravni.
- Zakon ureja določitev režima gibanja med bolniško odsotnostjo, s katerim bosta seznanjena tako zavarovanec kot delodajalec. To pomeni, da zdravnik pacientu predpiše, kakšne aktivnosti so najustreznejše, da okreva.
- Določena je možnost odvzema nadomestila v primeru zlorabe bolniškega dopusta, kar krepi odgovornost zavarovancev pri uveljavljanju pravice do nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni.
- Med bolniškim dopustom se ne sme opravljati pridobitna dejavnost.
- Ob kršitvah sta predvidena globa in odvzem nadomestila.
Pred dvema letoma pa je začela veljati omejitev najvišjega bolniškega nadomestila. Pred tem je bilo bolniško nadomestilo navzgor neomejeno, rekorder je na primer dobival skoraj 25 tisoč evrov na mesec, kar nekaj ljudi pa več kot deset tisoč evrov bolniške na mesec, smo pisali na Žurnal24.
Najvišje nadomestilo za bolniško odsotnost je zdaj omejeno z 2,5-kratnikom povprečne mesečne bruto plače. "Vsi ukrepi so namenjeni preprečevanju zlorab in varovanju pravic tistih, ki jih potrebujejo," so nas spomnili na MZ, kjer pa se problema, na katerega nas opozarja tudi OECD, to neomejeno trajanje bolniškega dopusta, kljub napovedim, niso lotili.
Nekaj časa je bila bolniška odsotnost v breme delodajalca skrajšana na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela v primeru bolniške odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, zdaj pa znova velja ureditev, da to obdobje znaša 30 dni, vendar največ 80 dni v koledarskem letu.
To ministrstvu predlaga zavarovalnica
Z vidika boljšega obvladovanja zdravstvenega absentizma je po mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZS) treba sprejeti več ukrepov in aktivnosti, in sicer:
- Sprejeti ukrepe za hitro vračanje delavcev na delo, predvsem učinkovita poklicna rehabilitacija, prilagajanje delovnih mest, - zgodnejše in bolj aktivno vključevanje delodajalcev in stroke medicine dela;
- Preurediti pravico do nadomestila plače na evropsko primerljiv način, kar pomeni omejitev trajanja bolniškega staleža.
- Prenoviti invalidsko zakonodajo (hitrejši postopki, ustreznejša in primerljiva nadomestila za invalidnost, primarna pravica naj bo poklicna rehabilitacija
- Zasuk obravnavanja nezmožnosti za delo v smeri iskanja in prepoznavanja preostale delovne zmožnosti (potencial delazmožnosti)
- Prednostno obravnavati zavarovane osebe v bolniškem dopustu pri naročanju na zdravstvene storitve.
"Poudariti pa je treba, da vse zgoraj navedene sistemske rešitve terjajo paket sprememb zakonov - zlasti Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter tudi Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o varnosti in zdravju pri delu ter ustrezen dialog med socialni partnerji, ki jih problematika zadeva," so nam povedali na ZZZS.
vanda.levstik@styria-media.si
