Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v projektu "Zdravje v občini" že več let spremljajo različne kazalnike zdravja za vsako od 212 slovenskih občin in na koncu izberejo tisto, ki je za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev naredila največ, torej je bila še posebej aktivna v pristopih za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev. Naziv Občina zdravja 2025 je tokrat prejela občina Ravne na Koroškem.
Med kazalniki zdravja je tudi absentizem. Podatki o bolniškem dopustu so pomemben vir informacij o zdravstvenem stanju aktivne populacije, pojasnjujejo na NIJZ, kjer bolniško odsotnost prikazujejo s povprečnim številom koledarskih dni nezmožnosti za delo na delovno aktivnega prebivalca.
Upoštevani so dnevi, ki jih izbrani osebni zdravniki vpišejo na potrdilo o zdravniško opravičeni odsotnosti z dela. Vključeni so dnevi bolniške odsotnosti zaradi vseh razlogov; od bolezni, poškodb, do nege otrok in drugih.
S 13 na 19 dni
Po devetih letih stalnega naraščanja bolniške odsotnosti so v letu 2023 zabeležili padec za dobrih 12 odstotkov in sicer z 21,6 dneva na 19 dni nezmožnosti za delo. Sicer pa se je število dni nezmožnosti za delo na zaposlenega v primerjavi z letom 2016, ko so na NIJZ prvič objavili kazalnike na ravni občin, v povprečju zvišalo s 13 na 19 dni.
Bolniška odsotnost je v bila letu 2023 v 131 občinah nad slovenskim povprečjem (v letu 2022 je bilo takšnih 134 občin), pri čemer se je stanje izboljšalo v kar 173 občinah, še pravijo na NIJZ.
Kar se regij tiče, največ bolniških odsotnosti beležijo na Koroškem, ki je na vrhu tudi po odstotku bolniškega staleža in po deležu odsotnosti, daljših od 42 dni. V Sloveniji je leta 2023 odstotek bolniškega dopusta - to je odstotek izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega na leto - znašal 5,23, na Koroškem 7,1. Število koledarskih dni, ko je zaposleni nezmožen za delo, pa je bilo leta 2023 v Sloveniji 19, na Koroškem pa 25 koledarskih dni.
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je na primer pri slovenski rekorderki Črni na Koroškem, po zadnjih podatkih trajala povprečno 36 koledarskih dni na leto. Visoko na tej neslavni lestvici sta še na primer občini Muta (30 dni) in Radlje ob Dravi (28 dni).
Delavci na gradbišču
Poleg objektivnih bolezenskih težav na odločitev za bolniško odsotnost vplivajo številni dejavniki, kot so razmere na delovnem mestu, vključno z medsebojnimi odnosi in organizacijo dela, družinske in osebne okoliščine, obseg pravic v sistemu socialnega zavarovanja in tudi razmere na trgu delovne sile. "Izrazito starejša starostna struktura delovno aktivnih prebivalcev in težki delovni pogoji v določenih gospodarskih dejavnostih lahko prispevajo k večji bolniški odsotnosti neodvisno od dejavnikov lokalnega okolja, " navaja NIJZ.
V Sloveniji v poprečju dnevno na delovnih mestih zaradi bolniške odsotnosti manjka okoli 50.000 oseb, glavni razlogi pa so bolezni mišično-skeletnega sistema, poškodbe in zastrupitve ter infekcije. Ženske so več bolniško odsotne kot moški, povprečno trajanje odsotnosti pa z leti narašča, je na nedavnem posvetu v Slovenj Gradcu v organizaciji GZS Koroške gospodarske zbornice, dejal Matej Ivartnik z ravenske območne enote NIJZ.
Predlog: neplačani prvi dnevi bolniške
V družbi Sij Metal Ravne se v povprečju srečujejo z 10-odstotno bolniško, kar pomeni, da vsak dan manjka okoli sto zaposlenih, je besede glavnega direktorja družbe Jernej Močnik povzela STA. Po besedah direktorja družbe se ogromno ukvarjajo z varnostjo in zdravjem pri delu, a ko ti "brez neke ustrezne dokumentacije" ob tro- in tudi štiriizmenskem delu zmanjka nekaj odstotkov ljudi na izmeno, postane delo nevarno in takrat procesa tudi ne morejo izvajati, je opisal. Meni, da ima država na voljo veliko možnih kratkoročnih ukrepov ter da bi se pri nekaterih lahko zgledovala tudi po sosednji Avstriji.
Dolgoletni direktor podjetja Monter Dravograd Bogdan Kadiš je povedal, da so uspeli kratkotrajne bolniške spraviti pod tri odstotke, dolgotrajnih pa je več kot sedem odstotkov. Veliko delajo na promociji zdravja in omogočajo brezplačne športne aktivnosti, a ugotavljajo, da se pri kratkotrajnih bolniških da največ narediti s krepitvijo pripadnosti podjetju, medtem ko bodo za spopadanje z dolgotrajnimi odsotnostmi potrebni sistemski ukrepi. Med drugim je predlagal neplačanih prvih nekaj dni bolniške.
Po besedah družinske zdravnice in direktorice Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem Zdenke Koželj Rekanović je velik problem tudi pomanjkanje zdravnikov v regiji in s tem povezano pomanjkanje časa za več pogovora, s katerim bi lahko rešili marsikateri problem, preden predpišejo bolniški stalež. Problema sta tudi, da se zaposleni starajo in dolge čakalne dobe za specialistične preglede.
Specialistka medicine dela Nika Tušek poudarila problem vračanja nazaj na delo po dolgotrajnih staležih. Med drugim je predlagala tudi večjo vključenost strokovnjakov s področja medicine dela v procese urejanja delovnih mest v podjetjih in izpostavila, da se na staležu v regiji pozna tudi dejstvo, da je na Koroškem veliko težke industrije.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Pač eni morajo na bolniške iz zdravstvenih razlogov eni pa ker se jim ne ljubi delat in zaradi takih tisti, ki morajo na bolniško zaradi zdravstvenih razlogov bodo oškodovani zaradi lenob.
Dobiš tri dni bolniške samo s klicem v zdravstveni dom, ni čudno, da ljudje to izkoriščajo... Problem je v zdravstvu, ne v boleznih...