Avto
10796 ogledov

10 razlogov zakaj kupiti hibrid in ne dizla

Toyota prius Gregor Prebil
Jernej Bolka je strokovnjak za hibridna vozila in lastnik prve generacije toyote prisusa – začetnika hibridne revolucije. Razen z najnovejšim priusom, je prav z vsakim iz prvih treh generacij prevozil vsaj 10 tisoč kilometrov. "Čeprav nisem mehanik, znam našteti vsaj deset različnih okvar pri dizlih, kjer stane že zgolj material za popravilo več kot 1500 evrov," pravi Bolka , ki je iz svojih izkušenj povedal, kaj je bistvo hibridov.

Koliko hibridov in katere ste si lastili do zdaj in katera hibridna vozila ste do zdaj preizkusili?
V zasebni lasti sem imel do sedaj le enega, preizkusil sem pa kar vse Toyotine in Lexusove serijsko izdelane hibride, ki so, ali so bili na voljo na evropskem trgu in tudi nekaj konkurentov.

Zakaj ste pristaš hibridnih vozil in hibridne vožnje? Kaj je na njih tako posebnega?
Prvo, kar me je prevzelo, je regenerativno zaviranje. Kar precej energije potrošimo, da vozilo doseže neko hitrost in nato nenadoma zasveti rdeča luč na semaforju. Pritisnemo na zavoro in vsa energija gre v izgubo. Hibrid je edini uporabni avtomobil, kjer lahko zaviramo, ne da bi razmetavali z energijo. Bencinski motor pri hibridu nikoli ne dela v prazno. Izklopi se takoj, ko spustimo stopalko za plin, in miruje vse dokler ne potrebujemo njegove moči. Drugo pa je gladka in mirna vožnja brez pretikanja, enakomerno pospeševanje in brezšumno jadranje.

Pri baterijskih vozilih še vedno vlada strah pred vgrajeno baterijo in morebitno okvaro ter stroški. Kakšne so vaše izkušnje?
Glede na velikost teh baterij, ter naše izkušnje z baterijami v urah, telefonih in podobnih napravah, je takšen strah pričakovan. Izkušnje pa kažejo, da je strah odveč. Hibridne baterije pri veliki večini primerov sploh ni potrebno menjati, saj zdržijo do konca življenjske dobe vozila. Taksisti z eno baterijo prevozijo vsaj 300.000 kilometrov. Poznamo dokumentiran primer taksista z Dunaja, ki je z eno baterijo prevozil kar milijon kilometrov. Lastniki hibridnih Toyot ali Lexusov, lahko garancijo na hibridno baterijo svojega vozila podaljšujejo vse do desetega leta starosti vozila, brez omejitve prevoženih kilometrov. Poleg tega so se hibridne baterije do danes že precej pocenile. Tipična maloprodajna cena hibridne baterije z davkom se danes giblje okoli 1500 evrov. Čeprav nisem mehanik, znam našteti vsaj deset različnih okvar pri dizlih, kjer stane že zgolj material za popravilo več kot 1500 evrov. 

Zakaj bi še nekomu svetovali, da dizelsko vozilo zamenja za hibridnega?
Zaradi občutkov pri vožnji, skrbi za okolje in zaradi prihrankov pri vožnji in vzdrževanju. O občutkih sem povedal zgoraj. O okolju: že bencinski motor sam je manj strupen, ker v primerjavi z dizli okolju prizanaša s strupenimi delci in dušikovimi oksidi. Bencinski motor v hibridnih vozilih zlasti v urbanih okoljih skoraj povečini miruje. O prihrankih: nabavni ceni hibrida in dizla sta primerljivi, poraba hibrida je zlasti v urbanih okoljih enaka ali nižja, vzdrževanje pa je pri hibridu znatno cenejše (nižja cena rednih servisov, manj popravil).

Katere so po vašem mnenju največje hibe hibridov in katere so največje prednosti?
Najprej slabosti. Če vozimo ves čas po ravnem in s konstantno hitrostjo, hibridni pogon preprosto nima smisla. Žal ali na srečo je takšna vožnja bolj ali manj teorija. Drugič, hibridni pogon ima dva ali več motorjev, hibridno baterijo in kompleksno krmiljenje, zato je v načelu dražji in težji od vozila z običajnim pogonom. Če kupujemo vozilo, s katerim bomo prevozili zelo malo kilometrov, potem bomo ekonomsko težko upravičili nakup hibrida (podobno trditev lahko postavimo tudi za dizla). In tretjič, v hibridnem vozilu teče elektrika pod napetostjo 600 in več Voltov. Visoko napetostna napeljava je sicer odlično zaščitena, uporabniku nedostopna in označena z oranžno barvo, a je lahko nevarna, celo smrtonosna za nekoga, ki ni vešč hibridnih pogonov in bi se lotil demontaže ali popravila hibridnih sklopov. Prednosti. Prvič, brezstopenjski avtomatski menjalnik, tiha, gladka vožnja brez stresov. Drugič, so varčni in okolju prijazni in tretjič, so vzdržljivi, zanesljivi, vzdrževanje je preprosto in ugodno.

Kako bi primerjali vse generacije priusov med seboj? Vse ste tudi vozili?
S Priusom vsake generacije (razen četrte) sem prevozil vsaj 10.000 kilometrov. Moj zadnji službeni avto za osebno rabo je bil prius tretje generacije, s katerim sem prevozil preko 50.000 kilometrov, sedaj pa se vozim v službo s prvo generacijo, letnik 2000, s prevoženimi 190.000 kilometri od katerih sem jih sam naredil okoli 20.000. Prvi Prius je bil precej manjši od naslednjih generacij in edini z limuzinsko karoserijo, sicer pa je imel praktično enak menjalnik in enak način delovanja kot drugi in tretji (avto lahko poganja samo elektromotor, samo bencinski motor ali pa oba hkrati v poljubnem razmerju). Občutek v vožnji je pri vseh generacijah zelo podoben, s tem, da ima prvi opazno mehkejše vzmetenje in se v ovinkih močneje nagiba. Prvi ima tudi edini veliko obvolansko prestavno ročico v slogu ameriških križark. Iz generacije v generacijo je avto vselej nekoliko zrasel, postal nekoliko zmogljivejši in bolj učinkovit. Prehod od tretje na četrto generacijo predstavlja največji preskok v učinkovitosti (pri enakih zmogljivostih tudi do 20 odstotkov manjša poraba) in podvozju. Pospeševanje je sedaj zares suvereno pri vseh hitrostih, a kot rečeno, največje presenečenje je podvozje. Kljub temu, da je izjemno udobno in odlično "požira" neravnine na cestišču, se prav nič ne nagiba, tako da lahko priusa sedaj vozite v ovinke kot športni avto. Lastnik priusa tretje generacije bo pri četrti občudoval tudi prostornost prtljažnika: hibridna baterija se je s prtljažnega prostora preselila pod zadnji sedež, 12 voltni akumulator pa pod pokrov motorja. Tako je avto pridobil dodatnih približno 60 litrov prtljažnega prostora.

Katere avtomobile ste imeli pred hibridi? Kakšne so vaše izkušnje s servisi dizelskih/bencinskih motorjev in hibridnih vozil? Kako je z obrabo delov, ki naj bi bila pri hibridih manjša? Kje so največje razlike?
Kot večina mojih vrstnikov sem začel z Zastavo, nakar me je sedanji tast navdušil nad Toyoto in sem si omislil corollo, nato carino in tako naprej. Včasih smo v Toyoti Adrii kar pogosto menjali službena vozila, tako da se jih je v vseh letih nabralo kar kakih trideset, bencincev, dizlov in hibridov. Vzdrževanje dizlov je opazno dražje od bencincev, da o morebitnih popravilih sploh ne govorimo. Pri hibridih so servisi še nekoliko cenejši kot pri bencincih, saj električni del ne potrebuje nikakršnega vzdrževanja, menjalnik je preprostejši, hibridi (vsaj novejši) nimajo nikakršnih jermenov, saj so kompresor klimatske naprave ter oljna in vodna črpalka električni, avto tudi nima klasičnega zaganjača niti alternatorja, temveč za zagon bencinskega motorja služi eden od obeh elektromotorjev. Zaradi regenerativnega zaviranja se mnogo manj obrabljajo tudi zavore. Toyotin hibrid tudi nima nobene sklopke, saj prestavna razmerja in obrate treh sklopov, ki so preko zobnikov planetnega pogona v stalni povezavi, nadzira računalnik preko obremenitve elektromotorja. Sklopov, ki se pri klasičnih vozilih najbolj kvarijo in obrabljajo, hibrid nima ali pa so obremenjeni precej manj. Pri hibridu s prevoženimi 200 tisoč kilometri jih je bencinski motor "naredil" kvečjemu 150 tisoč. Nasploh ima bencinski motor v hibridu manj "stresno življenje", saj skoraj vedno obratuje v pogojih, ko je najbolj učinkovit, in ko se "najbolje počuti". V razmerah, ko mu delo ne gre najbolje od rok, to je v počasni vožnji s pogostim speljevanjem, delo skoraj v celoti prevzame elektromotor. Ta pa bencincu vedno priskoči na pomoč tudi v najtežjih trenutkih: ob polni obremenitvi (močno pospeševanje) in ob hladnem zagonu (prvi kilometer vožnje bencincu pomaga elektromotor in tako zmanjša njegovo obrabo). Obrate bencinskega motorja ves čas krmili računalnik, voznik pa nanje nima neposrednega vpliva, zato voznik bencinskega motorja pravzaprav ne more preobremeniti ali šokirati, kot je to možno npr. pri avtomobilih z ročnim menjalnikom.



Kakšno prihodnost napovedujete hibridom?
Energija bo v prihodnosti vse dražja, in prisiljeni bomo uporabljati več različnih energentov. Ker hibridni pogon omogoča bolj učinkovito rabo katerega koli energenta, pa bo hibridov vse več. Če naprimer namesto bencinskega motorja uporabimo gorivno celico, dobimo avto, pri katerem je odpadni produkt le čista voda.

Kakšne so vaše izkušnje z vožnjo s hibridom pozimi in poleti? Kakšna je razlika v porabi goriva? Ste opazili še kakšno drugo bistveno razliko?
V ekstremnih temperaturah (visokih ali nizkih) hibridna baterija deluje slabše, kapaciteta se zmanjša, odziva se počasneje, zato je poraba goriva večja. Ampak vsega tega smo vajeni že od klasičnih pogonov. Povečanje porabe je podobno kot pri njih.

Ko kupimo hibrida, se moramo naučiti malo drugačnega sloga vožnje. Kakšni so vaši nasveti za pravilno vožnjo s hibridom? Kaj so napake, ki jih počnejo lastniki hibridov?
Pravzaprav bi težko rekel, da mora biti slog vožnje pri hibridu zelo drugačen. Vozniku, ki ima težko nogo in ima težave s porabo pri klasičnem pogonu (če ima precej nadpovprečno porabo goriva), najbrž hibrid ne bo ustrezal. Temu priporočam, naj hibrida pred morebitnim nakupom temeljito preizkusi. Voznik, ki zna voziti odločno, a tudi varčno, bo najbolje izkoristil prednost hibrida. Moj nasvet je: relativno odločno pospešiti do potovalne hitrosti, nato voziti čim bolj konstantno ali rahlo zmanjševati hitrost, voziti s predvidevanjem ustavljanja, zavirati mehko in v področju regeneracije. Prius ima celo vrsto pripomočkov, ki voznika učijo in spodbujajo k manjši porabi. Glavni napaki uporabnikov hibridov sta dve: prva je preklapljanje v EV način z namenom varčevanja. Tipka EV je namenjena vožnji v conah, kjer želimo voziti neslišno in brez emisij. Poraba pa bo manjša takrat, kadar bomo izbiro pogona prepustili računalniku. Druga napaka pa je pretikanje v prestavo "B" z namenom varčevanja goriva. Prestava "B" je namenjena močnejšemu zaviranju z bencinskim motorjem, z namenom, da varujemo zavore pred obrabo na dolgih spustih (npr. z visokih gorskih prelazov). Z uporabo prestave "B" je poraba goriva večja ali kvečjemu enaka.



Koliko kilometrov ste v praksi prevozili z energijo shranjeno v bateriji, če upoštevamo še regenerativno polnjenje?
Zagotovo vsaj 15.000, a to niti ni tako pomembno. Pomembneje je, da sem na vsakih 100 km prihranil vsaj dva litra goriva (glede na bencinski motor) in obvaroval okolje pred kar precej strupenimi sajami in dušikovimi oksidi (glede na dizelski model).

Imate konkretne podatke v okvarah vaših hibridnih vozil, oziroma primerjava hibridi, dizli, bencinski modeli?
Nekaj teh podatkov seveda imamo, a primerjalnih statistik nismo delali, zato se je najbolje ogledati statistike nevtralnih raziskovalnih organizacij kot so TUV, ADAC, J.D. Power in Decra. Priusa boste vedno našli pri vrhu. Glede realne porabe goriva pa nam spet najboljši pregled nudijo Nemci s svojim Spritmonitorjem.

Toyota ima tudi svojo luksuzno znamko Lexus. So kakšne bistvene razlike pri baterijah in pogonskem sklopu med znamkama?
Osnova in princip delovanja sta enaka, potrebne pa so bile določene prilagoditve zahtevam premijskega razreda (na primer večji motorji, drugačen menjalnik, da lahko vozilo doseže hitrost 250 km/h).

 
Komentarjev 5
  • Fulmmer 10:14 12.november 2017.

    Hibrid ni za na avtocesto, tri leta in pol poslušam tuljenje CVT menjalnika. Grem nazaj na dizla, ostali se pa kar prepričujte kako ste ekološko ozaveščeni.... Za cincanje po podeželskih cestah je pa idealen. Žal za po mestu tudi ni, ...prikaži več ker je baterija prec prazna, potem pa žre več kot navaden bencinar. Predvsem so to lastne izkušnje, ne pa lapanje po raznih "cajtengih"....

  • mymind 11:07 20.julij 2016.

    In kam bo šla neuporabna baterija? Na Kitajsko, kjer jo bodo otroci na kakšnih odpadih razdrli brez vseh zaščit.... ekologija....

  • Pepe007 08:06 25.april 2016.

    "Čeprav nisem mehanik, znam našteti vsaj deset različnih okvar pri dizlih, kjer stane že zgolj material za popravilo več kot 1500 evrov"Tipični Slovenec. Ve za vse, kaj je narobe pri njegovem sosedu. Sam pa je idealen. Le kaka ...prikaži več je pokrajina tam, kjer kopljejo redke zemeljske rude za izdelavo baterij in kaka bi šele bila, če bi se (bog ne daj) ta tehnologija res razširila?