Spomladi se namreč lahko na avtomobilu pokažejo okvare, za katere so pravzaprav krive neprizanesljive zimske razmere. Obstajajo tudi sklopi, ki se preko zime še raje pokvarijo kot drugi, zato bi morali biti predvsem spomladi nanje bolj pozorni. Kateri so in kako se lahko izognemo težavam? Za nasvet smo vprašali avtomehanika Žana Umka.
Podvozje
Kombinacija ledu, snega, soli in lukenj na cesti je posebno nevarna za obese koles, vzmetenje in krmilni sistem. Močni sunki s tal lahko poškodujejo gredi in v najslabšem primeru podrejo geometrijo podvozja. Zadeva je lahko tudi zahrbtna, saj nekaterih poškodb večina voznikov ne bo opazila, dokler ne bodo poškodbe že tako hude, da bodo zahtevale draga popravila. Popravil se nikakor ne lotevajte doma.
Avtomehanikov nasvet
Največkrat se tega ne opazi. Velikokrat vozniki med vožnjo ugotovijo, da se na podvozju sliši ropot, ko na cesti zapeljejo čez kakšne luknjo. Natančneje pa se napake ugotovi šele potem, ko je vozilo dvignjeno. Večina obes in ostalih z njimi povezanih komponent, sestavljajo zglobi, v katerih je mast in so zaščiteni z gumo. Zaradi zimskih razmer in obrabljenosti se guma, ki v mrazu lahko postane trda in krhka, včasih strga in posledično se tudi mast v zglobu izgubi in pride do obrabe.
Po vsaki menjavi različnih delov na podvozju je treba večinoma nastaviti tudi geometrijo koles, postopek je bolj znan kot "avto optika", kar pomeni za stranko dodaten strošek. Vendar je le tako avtomobil tehnično brezhiben. Če posameznih delov ne zamenjamo pravočasno, lahko sklope še bolj poškodujemo, saj platišče ni fiksno pritrjeno in lahko pride do neenakomerne obrabe pnevmatike. Ob večjih udarcih pa lahko pride tudi do hujših poškodb.
Platišča in pnevmatike
Vožnja po slabih cestah je zahtevna tudi za avtomobilska kolesa in gume, ki so vedno v neposrednem stiku s podlago. Platišča se pogosto upognejo, gumam pa se lahko poškoduje nosilna struktura. Pogosto je prvi znak za poškodbo gume ali pnevmatike tresenje volana, na gumi pa se lahko pokažejo izbokline, ki zahtevajo njeno zamenjavo.
Avtomehanikov nasvet
Sol je eden najhujših sovražnikov avtomobila. Motor se še nekako zaščiti z zaščitno ploščo, podvozje, še posebej pa platišča in pnevmatike, pa so zelo izpostavljena njenim vplivom. Jeklena platišča zaradi soli začnejo rjaveti, korozija pa škoduje strukturi jekla, zato se lahko platišča upognejo. Če platišča niso preveč poškodovana, lahko vulkanizerji s centriranjem težavo rešijo, v skrajnem primeru pa lahko pride celo do puščanja platišča. Aluminijasta platišča so na korozijo bolj odporna. Na njih se lahko pojavijo razjedanje površine in poškodbe laka, kar ni videti najlepše. Zato je najbolje, da platišča in ves avtomobil redno čistimo.
Sama struktura zimske pnevmatike je mehkejša, zato jo lahko hitreje poškodujemo. Izbokline se pojavijo zato, ker se poškoduje bočnica, do tega pa pride predvsem tedaj, ko je avtomobil parkiran na kakšnem robu, saj je vsa masa tistega dela avtomobila osredotočena le na eno točko na pnevmatiki. Lahko pride tudi do poškodb med vožnjo, ob močnem udarcu v kakšno luknjo, ki je zaradi zimskih razmer ne vidimo, ali pa če oplazimo pločnik. Zato je ob spomladanski menjavi dobro preveriti tudi zimske pnevmatike, da se pravočasno pripravimo na morebitni jesenski nakup novih.
Karoserijski lak
Sol in drugi materiali, ki jih cestarji uporabljajo za potresanje cest, slabo vplivajo na karoserijo avtomobila. Kamenčki s ceste lahko poškodujejo lak. Majhne razpoke v začetku ne bodo vidne, vendar pa bo skoznje do pločevine prodrla voda, ki bo povzročila rjavenje. Tega pospeši tudi v vodi raztopljena sol. Te težave pogosto ni mogoče preprečiti niti s pranjem karoserije in podvozja.
Avtomehanikov nasvet
Pogosto teh težav res ne moremo rešiti, ampak jih lahko upočasnimo ali v pa v določenih primerih delno ustavimo. Kamenčki, ki niso ravno majhni, lahko z veliko hitrostjo trčijo v karoserijo in okrušijo lak, še posebej na avtocesti, zato je potrebno predvsem vzdrževanje ustrezne varnostne razdalje, da ublažimo udarec kamenčka ob lak. Dobro, da ima avtomobilski lak določene sloje, ki preprečujejo takojšen stik z ''golo'' karoserijo in preprečijo takojšnje rjavenje.
Baterija
Povprečna življenjska doba akumulatorja je štiri ali pet let, vendar lahko odpove tudi prej ali pa deluje dlje. Prezgoden konec najpogosteje pride pozimi, ko mora neprestano zagotavljati veliko moč za zagon motorja v hladnih dneh, alternator pa predvsem med kratkimi vožnjami ne more zagotoviti dovolj polnjenja. Pogosto pa se težave pokažejo tudi spomladi in poleti.
Avtomehanikov nasvet
Veliko ljudi se je pozimi srečalo s to težavo. Poleti določeni avtomobili ne potrebujejo tolikšne moči za zagon, saj je zrak toplejši. Pozimi predvsem dizelski avtomobili potrebujejo zaradi višjega kompresijskega razmerja in dodatnih grelnih elementov višjo moč. Nekoliko pomaga že močnejši akumulator, vendar velja, da noben ni večen. Ob daljši neuporabi avtomobila lahko akumulator priklopimo na zunanji polnilnik.
Novejši avtomobili s start-stop sistemom, pa tudi tisti brez njega, imajo akumulator AGM, ki potrebuje več pozornosti. Paziti je treba, kam priklopimo zunanji polnilnik, saj ob neustreznem priklopu lahko uničimo tipalo. Menjave takšnega akumulatorja nikar ne opravljajte sami, saj zahteva ustrezno kodiranje, ki ga opravi avtomehanik.
Zaganjalnik
Zaganjalnik je zelo občutljiv na nizke temperature v kombinaciji s povečano vlažnostjo. Zaganjalnik pri svojem delovanju elektriko črpa neposredno iz akumulatorja, zato je pomembno, da je ta v dobrem stanju. Če je akumulator v slabem stanju, ima težave pri delovanju tudi zaganjalnik. Težave zaganjalnika lahko povzročijo tudi korodirani električni kontakti, ki jih nismo dovolj zaščitili pred zunanjimi dejavniki.
Avtomehanikov nasvet
Pri zaganjalniku težko dam kakšen nasvet. Potreben je predvsem dober akumulator za zagon. Lahko pride do poškodb krtačk zaganjalnika, ki se jih lahko zamenja, v najhujšem primeru pa je potrebna menjava celega zaganjalnika. Novejši avtomobili s sistemom start-stop imajo zaganjalnike, ki so prilagojeni za več vklopov. Lahko pa pozimi z gumbom izklopite sistem start-stop in olajšate delo zaganjalniku in akumulatorju.
