- BMW serije 5 je bil najboljši in je pravilno izvedel 16 od 18 glasovnih nalog.
- Varnostnih utripalk z glasom ni bilo mogoče vklopiti niti v enem od 40 testiranih avtomobilov.
- Samo dva avtomobila sta omogočala glasovni vklop sprednjih brisalnikov.
- Pri navigaciji, telefoniranju in infotainmentu je glasovno upravljanje precej bolj uporabno.
- Velik zaslon in napredna elektronika še ne pomenita dobrega glasovnega pomočnika.
Predstavljajte si, da vas med vožnjo nenadoma ujame gosta megla in bi radi prižgali meglenke. Namesto da bi preprosto pritisnili gumb, morate avtomobilu povedati, kaj želite. Sistem vas mora najprej slišati, potem pa mora še razumeti vaš ukaz in ga nato še izvesti.
Čeprav se sliši kot prizor iz prihodnosti, je glasovno upravljanje danes že običajen del opreme številnih avtomobilov. Proizvajalci ga pogosto predstavljajo tudi kot rešitev za vse večjo digitalizacijo. Ker z velikih zaslonov izginjajo fizični gumbi, naj bi voznik številne funkcije upravljal kar z govorom.
Nemški avtomobilski klub ADAC je v velikem testu 40 sodobnih avtomobilov preveril, če je tak scenarij sploh možen. Rezultati so zanimivi in v nekaterih primerih precej presenetljivi.
BMW najboljši, dacie na dnu
Pri ADAC so preizkusil 18 različnih nalog, ki so jih razdelili na tri področja: vidljivost in asistenčne sisteme, klimatsko napravo ter informacijsko-razvedrilne funkcije. Rezultati so pokazali precejšnje razlike med avtomobili. Šestnajst vozil je dobilo oceno dobro, 14 zadovoljivo, sedem zadostno, tri pa so test končala z oceno slabo.
Najbolje se je odrezal BMW serije 5, ki je pravilno izvedel kar 16 od 18 preizkušenih nalog. Na drugi strani lestvice sta se znašla dacia duster in dacia jogger. Pri njiju glasovno upravljanje temelji na povezanem pametnem telefonu, zato sta bila v tem delu testa ocenjena kot neustrezna.
Tudi sicer je test pokazal, da pri glasovnem upravljanju ni dovolj, da ga avtomobil preprosto ima. Pomembno je tudi, kaj lahko z njim naredi. Mini cooper E je na primer dobro obvladoval klimatsko napravo in informacijsko-razvedrilni sistem, precej slabše pa se je odrezal pri upravljanju luči, vidljivosti in asistenčnih sistemov.
Kitajci niso pokazali tehnološke premoči
Zanimivi so rezultati kitajskih avtomobilov. Ti pogosto slovijo po naprednih digitalnih sistemih, velikih zaslonih in zelo povezani elektroniki, vendar se na testu niso vsi izkazali najbolje. Najboljša sta bila lynk & co 08 in nio EL8, ki sta dobila oceno dobro. BYD seal in xpeng G6 sta bila ocenjena kot zadovoljiva, leapmotor C10 in MG4 pa sta dobila oceno zadostno.
Predvsem pri upravljanju luči, brisalcev in asistenčnih sistemov so se pokazale omejitve. Velik zaslon in napredna elektronika torej še ne pomenita, da je avtomobil tudi dober poslušalec.
Samo štirje avtomobili znajo z glasom prižgati zasenčene luči
Najbolj zgovoren del testa se začne pri funkcijah, pri katerih je pomembna hitrost odziva. Od 40 testiranih avtomobilov so samo štirje omogočali, da voznik z glasovnim ukazom neposredno vklopi zasenčene žaromete in zadnjo meglenko. Sprednje brisalce je bilo mogoče glasovno vklopiti samo v dveh avtomobilih. Noben od 40 testiranih avtomobilov pa ni omogočal vklopa varnostnih utripalk z glasovnim ukazom.
Tu se pokaže bistvena razlika med tem, kar je tehnološko mogoče, in tem, kar je uporabno v avtomobilu. Če se pred voznikom nenadoma pojavi nevarnost, ga ujame močan naliv ali se znajde v koloni na avtocesti, ni pomembno, kako napreden je glasovni pomočnik. Pomembno je, da lahko funkcijo vključi takoj. Pritisk na gumb je v takšnem primeru preprosto hitrejši.
Asistenčni sistemi? Tu je glas skoraj odpovedal
Podobno zgodbo je pokazal preizkus asistenčnih sistemov. Samo dva testirana sistema je bilo mogoče neposredno deaktivirati z glasovnim ukazom, in to le v treh avtomobilih. V petih drugih je bilo mogoče z glasom odpreti ustrezen meni, nato pa je moral voznik funkcijo izklopiti ročno. V preostalih 32 avtomobilih glasovno upravljanje teh funkcij sploh ni bilo možno.
To je še posebej zanimivo zato, ker bi bil prav glasovni ukaz pri nekaterih funkcijah pravzaprav lahko zelo priročen. Vzemimo opozorilo za prekoračitev hitrosti. Voznik bi lahko po zagonu avtomobila preprosto rekel, naj se funkcija izklopi. Namesto tega mora pri nekaterih avtomobilih skozi več menijev na zaslonu. Digitalizacija zato včasih prinese več korakov namesto manj.
Pri navigaciji glas zmaga, razume ga tudi klima
Ko je treba v avtomobil vnesti večjo količino podatkov, je zgodba povsem drugačna. Najboljši primer je navigacija. Med vožnjo je veliko lažje izgovoriti ime mesta, ulice in hišno številko, kot vse to iskati na zaslonu za dotik. Enako velja za telefonske klice, izbiro radijske postaje in iskanje določene vsebine.
Glasovni ukazi so pri takšnih opravilih celo varnostna prednost, saj vozniku ni treba gledati v zaslon. Prav zato nekateri avtomobili ročni vnos navigacijskega cilja med vožnjo iz varnostnih razlogov sploh ne dovoljujejo.
Precej dobro so se sistemi odrezali tudi pri klimatskih napravah. V večini testiranih avtomobilov je bilo mogoče z govorom spreminjati temperaturo in druge nastavitve. To je še posebej priročno pri avtomobilih, kjer so nastavitve klimatske naprave skrite v podmenijih velikega osrednjega zaslona.
Toda tudi tukaj obstaja zanimiv paradoks. Če ima avtomobil klasičen vrtljiv regulator temperature, je lahko ta še vedno boljša rešitev. Voznik ga preprosto obrne. Ni mu treba počakati, da sistem zazna ukaz, ga obdela in izvede.
Velik zaslon ni nujno boljša rešitev
Rezultati testa odpirajo širše vprašanje o tem, kako naj bi bila videti notranjost sodobnega avtomobila. V zadnjih letih je postalo skoraj pravilo, da več zaslonov pomeni več tehnologije, manj gumbov pa bolj moderen avtomobil. Toda uporabnost ni vedno sorazmerna s količino digitalizacije.
Velik zaslon je odličen za zemljevid, glasbo, nastavitve in prikaz informacij. Pri funkcijah, ki jih uporabljamo pogosto ali jih moramo včasih aktivirati zelo hitro, pa ima fizični upravljalnik pomembno prednost. Vozniku ga ni treba iskati na zaslonu. Ni treba pogledati, ali je odprl pravi meni. In ni treba čakati, da avtomobil razume njegov glas.
Kaj pa slovenščina?
Za slovenske voznike obstaja še ena težava jezikovna podpora. Podatek, da ima avtomobil glasovnega asistenta, še ne pomeni, da razume slovenščino. Proizvajalci in ponudniki teh sistemov največ pozornosti namenjajo velikim svetovnim jezikom. Pri manjših jezikih je lahko podpora precej bolj omejena.
Tudi če avtomobil omogoča slovenski meni, to torej še ne pomeni, da lahko voznik v slovenščini glasovno upravlja vse njegove funkcije. Pri nakupu avtomobila zato ni dovolj vprašanje, ali ima glasovno upravljanje. Pomembno je tudi, v katerem jeziku deluje in kaj dejansko omogoča.
Dodatna omejitev je način delovanja glasovnega sistema. Pri nekaterih avtomobilih se zahtevnejši ukazi obdelujejo na oddaljenih strežnikih proizvajalca ali zunanjega ponudnika. To pomeni, da je lahko za delovanje potrebna podatkovna povezava. Če je povezava slaba ali je ni, lahko glasovni pomočnik deluje omejeno ali sploh ne. Odpirajo se tudi vprašanja zasebnosti, saj se lahko določeni glasovni ukazi obdelujejo zunaj avtomobila.
Gumbom še ni odzvonilo
Pro ADAC-u pravijo, da s svojim testom niso hoteli pokazati., da je govorno upravljanje zgrešena tehnologija. Prav nasprotno. Pri navigaciji, telefoniranju, iskanju informacij in številnih funkcijah infotainmenta je lahko izjemno uporabno. Toda test jasno pokaže, da glasovni ukazi še ne morejo biti univerzalna zamenjava za fizične upravljalnike.
Najbolj smiselna rešitev je verjetno kombinacija vseh treh načinov upravljanja. Fizični gumbi naj ostanejo pri funkcijah, ki jih voznik pogosto uporablja ali jih mora aktivirati hitro in brez razmišljanja. Zaslon je idealen za zemljevide, medije in številne nastavitve. Glasovno upravljanje pa naj prevzame naloge, pri katerih bi bilo ročno upravljanje zapleteno ali bi voznika prisililo, da dolgo gleda v zaslon.
