Scenarijev, kakšni bodo futuristični avtomobili, je kar nekaj. Predvsem znanstvenofantastični filmi med sabo kar tekmujejo, kateri si bo izmislil bolj originalno foro.
Tudi sama sem se poigrala z idejo, kakšni avtomobili bodo vozili po cestah prihodnosti, še preden
se bodo preselili v nebo. Ker bo čez sto ali 200 let na Zemlji gotovo še več ljudi kot danes, kar
pomeni tudi več avtomobilov, bo nekako treba rešiti gnečo na cestah. In zakaj ne bi ceste oziroma
promet potekal dvoslojno? Kaj pa to pomeni za modifikacijo avtomobilov? Prilagodljiva kolesa, ki se
bodo lahko po potrebi dvignila in razširila, tako da bo lahko avto v zgornji trasi brez problema
vozil čez tistega v spodnji. Temu primerno se bodo morale tudi razširiti ceste, toda še vedno manj,
kot če bi se kopičili dodatni klasični pasovi.
Kolumnistka |
|
izraža lastno mnenje, ne mnenja uredništva. |
Kako bo to, recimo, videti v praksi? Recimo, da se peljemo po Celovški v smeri proti Kranju ob 15.38. Ker je cesta nabito polna, bomo leta 2118 pritisnili na gumb, ki bo sprožil, da se bo avto počasi začel dvigati na kolesih, hkrati pa se bodo kolesa tudi razširjala proti zunanjemu delu cestišča. Ko bodo kolesa dokončno dvignjena, bomo samo pritisnili na plin in se zapeljali po zgornji trasi čez avtomobilske kolege spodaj. Cestnoprometna pravila bodo ista kot na spodnji trasi, le da bo vse potekalo nadstropje više.
Tisoč in ena ovira
Seveda pa ta ideja poraja veliko težav, ki jih je treba rešiti. Po cesti namreč vozijo tudi avtobusi in tovornjaki, ki s svojo višino in širino vse skupaj dodatno zapletejo. V računico bo torej treba vzeti najširše in najvišje vozilo, ki se lahko prevaža po cestah, hkrati pa ohraniti praktičnost in funkcionalnost avtomobila. Če glavne težave – prehitevanja in zavijanja na dvoslojnem cestišču – niti ne omenjam. Bilo bi namreč treb upoštevati ne le avtomobile spredaj, zadaj in ob strani, temveč tudi tiste zgoraj spredaj, zadaj in ob strani. To pa prepuščam cestnim teoretikom.
