Nekdaj je bila izbira v razredu premium klasik lahka: če ti je bližje eleganca, odločitev pade za limuzino, če je v ospredju prostornost predvsem prtljažnega dela, potem palec gor dobi enako dolg karavan, seveda pod predpostavko, da iz enačbe pustimo ob strani najbolj športno dvovratno izvedbo, ki pa se je pri BMW-ju itak odcepila v serijo 4.
Pri seriji tri, kjer se skriva srčika BMW-jevega poslovnega uspeha zadnjega desetletja ali dveh, so ponudili tretjo, sredinsko pot, kjer pa se odpre kar nekaj dilem: kako pomembna je vizualna podoba avtomobila? Je za več prostora vredno toliko doplačati? Je serija 3 izgubila na pregovorni športnosti? Se je morda celo preveč približala seriji 5?
GT prostor potiska v ospredje
Ko drugega ob drugem primerjamo touringa in GT-ja, so razlike najbolj opazne. GT moli kar 20 centimetrov prek touringovega zadka, hkrati je dobrih osem centimetrov višji. Zelo opazna je tudi podaljšana medosna razdalja. Vmesno pot med karavanom in limuzino je GT ubral z oblikovanostjo zadnjega dela, ki se kupejevsko spusti in konča v za marsikoga ne ravno elegantnem zadku. Preverjeno s strani glasa ulice. Touring s tega stališča deluje bolj kompaktno, športnejše.
GT-ja sicer ne bi smelo biti pretežko ločevati na cesti, tudi zaradi posebnosti, kot je aerodinamiki namenjena kljukasta reža na blatnikih. Športnejšo narav pa skuša poudariti s spojlerjem, ki se pri višjih hitrostih avtomatično dvigne izpod zadnjega roba, seveda pa lahko voznik s pritiskom na gumb z njim paradira tudi pri mestni vožnji.
Presenečenje v prtljažniku
Sprednja dela v kabini tako v touringu kot GT-ju sta si sila podobna, le da se v touringu sedi nižje. Znanemu delovnemu okolju ni kaj zameriti, materiali in kakovost izdelave so na zelo visoki ravni, zanimivo imata oba klasično ročico ročne zavore, kar lahko le hvalimo. Tudi v GT-ju pa ostaja hiba ozko odmerjenega prostora za voznikova kolena, po čemer sicer "slovi" serija 3.
Od tukaj dalje je v prednosti GT. Prostora za noge zadaj je zaradi tako dolge medosne razdalje sedaj celo več kot v seriji 5, naslonjala zadnjih sedežev so premična. GT touringa gladko pokosi tudi v prtljažniku, ki je zaradi velikih vrat enostavno dostopen, predvsem pa večji za uporabnih 25 litrov (520:495 litrov). Nekje v cenovni razliki za osnovni različici se skriva tudi serijsko električno dviganje prtljažnih vrat pri GT-ju.
Z motorjem ni treba pretiravati, denar raje v menjalnik
Dvolitrski štirivaljnik v 320d je izvrstna kombinacija zmogljivosti in učinkovitosti. Z njim avtomobila nista brutalneža, sta pa vseeno lahko zelo hitra, medtem ko je porabo mogoče držati resnično nizko. Boljša aerodinamika pri GT-ju kljub dodatnim kilogramom omogoča praktično identično kombinirano porabo, čeprav se potovalni računalnik ne izkaže kot njen najbolj verodostojen merilec. Doplačljiva osemstopenjska avtomatika iz obeh je vredna vsakega evra, še uporabnejša je tista z obvolanskimi naperki.
Touring tudi zaradi xdrivea drznejši med ovinki
Več razlik znova nastopi v vožnji, kjer touring upraviči sloves športnega karavana. Testni model je bil različica xdrive (+2.550 evrov), kar je novost v bavarski motorni kombinatoriki.
Zaradi odzivnega štirikolesnega pogona je vožnja s karavanom še zanesljivejša, lega pa predvidljivejša, vsak poskus odnašanja zadka pa v hipu obsojen na neuspeh. Vse sposobnosti pa xdrive gotovo lahko pokaže šele v hladnejši polovici leta.
Podvozje pri GT-ju je na drugi strani zaradi daljše medosne razdalje udobnejše prek daljših neravnin, kljub enako natančnemu volanskemu mehanizmu pa dodatni centimetri v dolžino in višino avtomobilu vzamejo nekaj tiste brezkompromisne trojkine ostrine.
Cena visoka pri obeh, razlika upravičena
Osnovni 320d GT je od osnovnega 320d touringa dražji za slaba dva tisočaka, ima pa že v osnovi več serijske opreme. GT-jeva težava je, da zaradi videza povzroča precej več mešanih odzivov kot touring, tudi manj napadalno deluje na cesti, a je na drugi strani prepričljivejši z občutno več uporabnega prostora. Različni dodatki hitro dvigujejo ceno, luksuz tako lahko na koncu stane že pregrešno veliko.
Razočaranje glede varnosti
Obema velja zamera zaradi dokaj konservativnega pristopa glede varnostnih pomagal, ki so na voljo le posamič in zato zelo draga, na drugi strani pa je poleg razbohotenega spiska vseh mogočih dodatkov na voljo več različnih vizualnih paketov. Tu konkurentje, tako nemški kot skandinavski, delujejo bolj v prid varnosti svojih strank. A tudi pri izbiri dodatkov velja previdnost - na klasičnih sedežih v GT-ju smo se počutili bolje kot na precej dražjih elektronsko gnanih v touringu.
Je torej GT deviacija ali prava tretja pot? Če mu bo uspelo preseči sumničeve poglede glede zunanjosti, bo prav lahko postal trdni tretji steber serije tri.
