Po grški mitologiji je Pegaz krilati konj, simbol moči in svobode. Aprilijin pegaso pa je sinonim za univerzalen motocikel, ki se dobro počuti v mestu, na krajšem potovanju, ne brani se tudi zaprašenih makadamskih poti na poti do samotne plaže.
Legenda pravi ...
Aprilia je motocikel Pegaso (650) predstavila leta 1992 in takoj je bil sprejet
na trgu. Ob prenovi leta 2006 je na trg najprej pripeljala verzija Strada, nov, povsem drugačen
motocikel od prvotnega, in sicer v stilu "supermoto" ali "funbike", kakor pri Aprilii radi rečejo.
Strada je namreč opremljena s cestnimi pnevmatikami in vzmetenjem ter je prvotno namenjena
vijuganju po mestu ali zabavi na zavitih asfaltnih gorskih cestah. Niso pozabili tudi na privržence
terenske vožnje in tako predstavili model Trail, ki je narejen na osnovi modela Strada. Terenski
vožnji primernejše pnevmatike, mehkejše vzmetenje z daljšimi gibi (170 mm) in povečana vetrna
zaščita poskrbijo za potovalno udobje in tudi izlete v divjino, vendar brez pretiranih terenskih
ambicij. Trail je manj zajeten od prvotnega Pegasa, vseeno pa se ob suhi teži 170 kilogramov in le
polterenskih pnevmatikah bolje počuti na makadamu kot v popolni divjini.
|
Elegantna tudi od zadaj. S serijskimi pnevmatikami pa nikar na hujša
brezpotja ali blato. © G. M.
|
Oblika
Tudi pri takem motociklu terenske zasnove lahko takoj prepoznamo italijanski oblikovalski duh pri vsakem detajlu. Pegaso deluje agresivno: LED-svetila, dvojni aluminijasti izpuh, moderno oblikovan sprednji žaromet, digitalizirana minimalistična armaturna plošča ... Zelo praktičen je predal, ki pokriva posodo za gorivo. Odklene se s pritiskom na gumb na sprednji strani krmila, nato pa je treba premakniti varovalo pokrova. Vanj zlahka odložimo mobilnik, denarnico ali manjši fotoaparat. Zraven je tudi pokrov 15-litrske posode za gorivo, zato je pri točenju kljub obrobi okoli odprtine potrebna pazljivost.
Tudi pri takem motociklu terenske zasnove lahko takoj prepoznamo italijanski oblikovalski duh pri vsakem detajlu. Pegaso deluje agresivno: LED-svetila, dvojni aluminijasti izpuh, moderno oblikovan sprednji žaromet, digitalizirana minimalistična armaturna plošča ... Zelo praktičen je predal, ki pokriva posodo za gorivo. Odklene se s pritiskom na gumb na sprednji strani krmila, nato pa je treba premakniti varovalo pokrova. Vanj zlahka odložimo mobilnik, denarnico ali manjši fotoaparat. Zraven je tudi pokrov 15-litrske posode za gorivo, zato je pri točenju kljub obrobi okoli odprtine potrebna pazljivost.
V "sedlu". Ko "splezamo" na sedež, ki je od tal oddaljen kar 880 mm, takoj dobimo
občutek vitkosti in okretnosti. Krmilo je široko, sedež udoben, voznik se motocikla takoj privadi.
Nižjerasli vozniki pa bodo zaradi višine sedeža imeli težave. Sopotnica takoj pohvali sedenje na
zadnjem sedežu, že naslednji hip pa se lahko opeče ob izpušna lonca, saj sta nameščena nevarno
blizu sicer zelo uporabnim držalom.
Armaturna plošča deluje skromno: analogni merilnik vrtljajev in digitalni zaslon, ki pa zna poleg trenutne hitrosti še nekaj potovalniško uporabnih informacij. Nastavimo lahko, kdaj naj nas opozori na previsoke vrtljaje. Uporabno, saj se motor hitro zavrti v visoke vrtljaje.
|
|
|
Stikalo za upravljanje večfunkcijskega LCD je na levi ročici. Armatura je minimalistična, a vseeno daje dovolj informacij. © G. M. |
Armaturna plošča deluje skromno: analogni merilnik vrtljajev in digitalni zaslon, ki pa zna poleg trenutne hitrosti še nekaj potovalniško uporabnih informacij. Nastavimo lahko, kdaj naj nas opozori na previsoke vrtljaje. Uporabno, saj se motor hitro zavrti v visoke vrtljaje.
|
|
|
Zelo praktičen predalnik, ki se odpira na gumb. Pazljivo pri dolivanju
goriva! © G. M.
|
Enovaljnik
V preteklosti je bil pegaso soroden BMW-jevemu F650, saj sta oba uporabljala Rotaxov
enovaljnik, sedaj pa pegaso poganja 650-kubični Yamahin (Minarelli) enovaljnik s štirimi ventili v
glavi, gredjo proti vibracijam, menjalnik pa je petstopenjski. Za enakomernejše in ekološko
delovanje skrbi elektronski vbrizg. Pri 6.250 vrtljajih doseže povsem spodobnih 36 kW (50 konjev).
Ob tem se obnaša kot tipičen enovaljnik: zelo hitro da vedeti, če ni izbrana primerna
prestava. Za mirno pospeševanje je potrebno vsaj 2.500 vrtljajev. Ko se navadimo, pa je
vožnja lahko precej enakomerna in brez sunkov. Vibracije na krmilu so prisotne, drugače z
enovaljnikom ne gre.
|
|
|
Štiriventilski enovaljnik z elektronskim vbrizgom. Enakega uporablja Yamaha.
© G. M.
|
Na poti
Na avtocesti se ne počuti najbolje, pri 130 km/h se namreč motor vrti s 5.000 vrtljaji. Po
podatkih sicer zlahka doseže 170 km/h, vendar mu avtocestna križarjenja niso ravno po godu. Pegaso
trail ponuja največ užitkov na ovinkastih cestah pri legalnih hitrostih, četudi cestišče ni ravno
idealno. Vetrna zaščita je povsem zadovoljiva. V tem paketu bi lahko pričakovali še zaščito rok in
ogrevane ročice, ampak očitno Aprilia s tem modelom ne cilja ravno na najbolj zagrizene popotnike.
Motocikel je seveda možno opremiti s stranskimi kovčki, še vedno pa ostaja primernejši za poletni
oddih na morju kot za osvajanje najsevernejše točke Evrope.
|
|
|
Veliko, 21-palčno sprednje kolo, dovolj zmogljive zavore. Od serijskih
pnevmatik ne pričakujte preveč. ABS (zaenkrat?) ni na voljo. © G. M.
|
Konkurenca
Pegaso prepriča tudi z ugodno ceno:
6.299 EUR (akcijska cena Avto Triglav). Konkurence je v tem segmentu precej,
najočitnejša je yamaha XT, vendar je Aprilia edina, ki ponuja italijanski šarm in eleganco. Honda
transalp je zaradi dvovajlnika bolj uglajena in močnejša, dražji BMW pa ima prednost na račun večje
prostornine (800 kubikov). Enovaljni pegaso je lahkotnejši, obenem pa manj robat od ostalih
evropskih terencev. Za tiste, ki nikoli ne zavijejo na brezpotja, je na voljo pegaso strada.
