Cene nadomestnih delov za avtomobile so se v zadnjih nekaj letih močno povišale, zaradi česar se je marsikateri lastnik avtomobila znašel pred visokimi stroški popravila. Zato so namesto novih vse bolj pripravljeni sprejeti tudi obnovljene rabljene nadomestne dele. Raziskava medija Automobilwoche, ki so jo opravili v tednu pred 20. novembrom, je pokazala, da to možnost zavrača le še vsak sedmi voznik.
Za večino izmed 2.500 anketiranih potencialnih kupcev nadomestnih delov sta pomembna predvsem dva kriterija. 56 odstotkov jih je povedalo, da je zanje pomembna kakovost nadomestnega dela, za 46 odstotkov pa je pomembna tudi ustrezna garancija, ki jo dobijo z njim. Dodaten pomembni kriterij je tudi cena, saj je ta pomembna za 37 odstotkov vprašanih kupcev.
Drugi kriteriji so manj pomembni. Le za 14 odstotkov je pomembno, da so avtomobilski del obnovili pri dobavitelju, za 12 odstotkov pa je pomembno, da jih kupijo neposredno od proizvajalca avtomobila. Le za osem odstotkov anketiranih kupcev pa je pomemben čas dobave nadomestnega dela.
Parwiz Torgul, strokovnjak za avtomobilizem pri podjetju Civey, ki je za Automobilwoche dejansko izvedlo anketo, je povedal, da obnovljeni nadomestni deli pri kupcih postajajo vse bolj priljubljeni predvsem v času večje inflacije. Iz podatkov pa ugotavljajo tudi, da je iz trajnostnih vzgibov vse bolj v porastu tudi krožno gospodarstvo.
Tako imenovani "remanufactoring", s čimer se označuje obnovo rabljenih nadomestnih delov na merila za nove, je pomemben del krožnega gospodarstva. Krožno gospodarstvo namreč obsega poslovne modele, v katerih se materiale in izdelke deli, najema, ponovno uporablja, popravlja in reciklira, dokler je to le mogoče.
Kot je ugotovila študija svetovalne agencije MHP, se bo sektor krožnega gospodarstva do leta 2030 podvojil na 856 milijard evrov. Za primerjavo navajajo podatek, da je še pred desetimi leti obsegal 392 milijard evrov.
