Ko je bil namreč leta 2007 predstavljen novodobni fiat 500, je pri marsikaterem Slovencu vzbudil nostalgični spomin na dobre stare čase, v katerih je pomembno vlogo igral tudi priljubljeni "fičko". Fiat 500 se je razvijal in osnovnemu mestnemu malčku sta sledila še enoprostorec fiat 500L in križanec fiat 500X, a zmotna oznaka se je pri nas prijela in ostala.
Pri nas skoraj ni človeka, ki ne bi poznal fiata 600 oziroma zastave 750 in njenih derivatov. Avtomobila, ki smo ga, kljub temu, da je bil v marsičem enako muhast kot dalmatinski osliček, a tudi enako deloven, uporaben in simpatičen, ljubkovalno imenovali fičko. Nič nenavadnega, saj je pravzaprav šlo za avtomobil, ki je motoriziral Jugoslavijo, z njo pa, ob skromni pomoči, katrce, spačka in še nekaterih avtomobilov, tudi Slovenijo.
Ko pa je lani na ceste zapeljal Fiatov novi mestni križanec fiat 600, je bilo pomote konec in fiat 600, oziroma naša zastava 750, ki so ji ljudje nadeli ljudsko ime fičko, je končno dobila pravega sodobnega naslednika. Fiat 500 je bil namreč zasnovan po zgledu starodobnega fiata 500, ki je bil v Italiji veliko bolj priljubljen, zato je bil tudi prva izbira za Fiatove oblikovalce. Fiat 600 pa je bil bolj priljubljen drugje po Evropi in svetu in zato si gotovo zasluži sposobnega sodobnega naslednika.
Originalni fiat 600 je bil zasnovan kot dostopen, kompakten mestni avtomobil za množice – italijanski simbol povojne mobilnosti. Tedaj je bil fiat 600 prava senzacija. V nasprotju z njegovim prednikom topolinom, ki je bil zasnovan še na posebni šasiji in je imel spredaj vgrajen motor ter pogon na zadnji kolesi, je imel samonosno karoserijo s posamičnimi obesami koles ter motor in pogon zadaj. Sodobni fiat 600 ohranja to idejo – dostopen mestni križane, kot simbol sodobne urbane mobilnosti z okoljsko noto. Seveda to ni več majhen mestni avtomobil. Čeprav se uvršča med mestne križance je precej večji avtomobil, ki je usklajen s pričakovanji sodobnega časa.
Fiat 600, ki je na naše ceste spomladi zapeljal, je gotovo dostojen naslednik starodobnega fiata 600. Marsikatera slovenska družina se je v njem peljala več ur na morje v Istro ali Dalmacijo, s kovčki, hladilnimi skrinjami, ležalniki. Ali pa pozimi na smučanje. To so popotovanja, ki jih še danes številni kljub celodnevnim popotovanjem hranijo v najlepših spominih. Fiat 600 ali pa zastava 750 sta v svojem času veljala za prostorska čudeža. Oblikovalci in inženirji v Torinu so pri snovanju novega fiata 600 iskali navdih v daljnem predniku, ki pa mora ustrezati pričakovanjem sedanjega časa. Kot mestni križanec, na katerega lahko "natakete" tudi 18-palčna kolesa se uvršča v najbolj popularen segment B-SUV v Sloveniji.
Zasnovan je na sodobni modularni platformi za kompaktna vozila skupine Stellantis in mu omogoča uporabo različnih pogonskih sklopov – o teh bomo nekaj napisali pozneje –predvsem pa je po njeni zaslugi fiat 600, kljub razmeroma kompaktnim meram, presenetljivo prostoren avtomobil. Kolesa so namreč prej pomaknjena v vogale karoserije, kar pomeni, da je med njimi veliko prostora za potnike. Predvsem zadaj se ne bo nihče pričakoval nad prostorom za kolena. Tudi prtljažnik je po zaslugi modularne platforme s 385 litri že v osnovi solidno velik, po zlaganju zadnje klopi pa ga lahko povečamo na zelo prostornih 1.256 litrov.
Fiat 600 je naslednik originalnega fiata 600, pri nas znanega kot fička, ampak v večjem formatu. V dolžino meri 4.17 metra. Tako kot priljubljeni fiat 500 je prejel igrive elipsoidne luči in številčni napis na maski.
Obujeni duh prednika
Njegov adut v primerjavi s številnimi konkurenti pa so oblikovne posebnosti, s katerimi na svoj način izstopa v druščini bratrancev iz drugih znamk skupine Stellantis.
Ko je ustvarjal starodobnega fiata 600, je imel sloviti Fiatov inženir Dante Giacossa povsem proste roke. Tudi zato mu je uspelo ustvariti avtomobil, ki sveže deluje še danes. Fiatova oblikovalska ekipa pod vodstvom oblikovalca Francoisa Leboina je imela zato težko delo, saj je dobila nalogo, da obudi duha daljnega prednika, a izdela povsem sodoben avtomobil.
Člani ekipe so povedali, da jih pri njihovem delu ni omejevala skupna platforma, ki jo fiat 600 denimo najbolj očitno deli z jeepom avengerjem, kar lahko vidimo po stikalih menjalnika v kabini, ampak je bila ta dobra osnova, da so na njej razvili avtomobil, ki ga zaokrožene oblike, mehke površine in nežne linije družijo s fiatom 500. Vendar pa oblikovalci niso hoteli, da bi ljudje fiat 600 povezovali z manjšim bratom fiatom 500, ampak so se hoteli od njega oddaljiti.
To so dosegli predvsem s 50-milimetrskim podaljškom zadnjega dela karoserije, ki s strešno linijo in obliko stebrička C obuja spomin na legendarnega fička. Oblikovnih povezav pa, ko smo enega ob drugem primerjali originalnega in novega 600 ne najdemo na zadku. Tudi spredaj so nanj spomnili s konkavno površino, ki spominja na tipično "omego" iz starodobnega prednika in fiatu 600 zagotovi karizmo in vpadljivi videz, ki ju okrepijo še razširjeni koloteki in izbočeni blatniki.
Pri sodobniku velja poudariti še eno stvar – oddaljenost od tal je za križance nadstandardna, zato je primeren tudi za kakšno gozdno pot, ko se boste podali v lov na nabiranje gob ali kostanja.
Sodobna kabina z vintage pridihom
Glede na to, da starodobnemu fiatu 600, kljub Abarthovim dirkalnim uspešnicam, ni bila namenjena ravno športna misija, so se oblikovalci potrudili, da zakrijejo določene značajne linije. Spojler na zadku so zato denimo malce prikrili z uporabo črne barve. Po drugi strani pa so želeli privlačnost okrepiti z živahnimi barvami, med katerimi je siva izrecno prepovedana.
Tudi v notranjosti lahko najdemo veliko spominov na prednike fiata 600. Takšen je denimo okrogel okvir digitalnih merilnikov, to velja tudi za obliko celotne armaturne plošče, spomin na prednika pa je tudi dvokraki volanski obroč. Po drugi strani pa je sodobni fiat 600 popolnoma digitaliziran avtomobil, kar se odraža v velikem zaslonu na osrednjem delu armaturne plošče. Preko njega lahko upravljamo sodoben infozabavni sistem s povezavo do pametnih telefonov in zmogljive asistenčne sisteme, ki pomagajo vozniku in varujejo voznika in njegove potnike. Navigacija uporablja storitve TomTom. Seveda je na voljo povezava z vozilom na daljavo in posodabljanje programske opreme po zraku.
Oblikovalci so kot osrednjo temo v kabini izbrali brezskrben italijanski pristop do življenja, "dolce vita". Trik je v tako imenovani barvni terapiji. Ta ne temelji le na različnih pisanih dekoracijah, ampak tudi na razširjeni ambientalni osvetlitvi s 64 barvnimi kombinacijami. Funkcije za udobje vključujejo tristopenjsko ogrevanje sedežev, masažno funkcijo voznikovega sedeža in električno pomičen pokrov prtljažnika.
Na daljnega prednika malce spominjajo tudi sedeži, v katere je všit logo s številko 600, a so seveda povsem sodoben izdelek. Danes je v avtomobilski industriji poudarjen trend "eko", zato so.sedeži prekriti s tkanino, ki je izdelana iz recikliranih PET plastenk za pijače. Recikliranih materialov pa je po kabini uporabljenih še več.
S 180 centimetri višine smo se na prednjih sedežih počutili precej razkošno. Ker gre za križanca je sedenje višje, kar prinaša boljši pogled naprej. Kljub temu, da gre za mestnega križanca, pa je za velikost avtomobila dovolj prostora tudi na zadnji klopi. Uporabnost povečujejo odlagalni prostori, enega so Italijani domiselno prekrili z zložljivim zaslonom, ki spominja na pokrove tablice.
Hibrid in elektro
Ko gre za pogonske sklope, je fiat 600 seveda povsem drugačen od svojega daljnega prednika. Ko je bil fiat 600 daljnega leta 1955 prvič predstavljen, je imel v zadku motor, ki je preko ročnega menjalnika poganjal zadnji kolesi. In vodno hlajeni štirivaljnik je stalno modificiran bolj ali manj vse življenje fiata 600 in njegovih licenčnih derivatov ostal bolj ali manj enak.
Takšna zasnova pogonskega sklopa je bila tedaj zelo sodobna. Enako pa je v koraku s časom tudi sodobni fiat 600. Za tiste, ki prisegajo na klasiko je Fiat namenil 1,2-litrski turbobencinski trivaljnika z močjo 74 ali 100 kilovatov, ki mu v vlogi blagega hibrida pomaga majhen elektromotor, pogonska sila pa se na prednji kolesi prenaša preko dvosklopčnega menjalnika. Med tesno vožnjo šibkejšega agregata smo ugotovili, da elektormotor lepo zgladi morebitne pomanjkljivosti dvosklopčnega menjalnika, ki deluje brez cukanja in negotovosti, pri majhnih hitrostih solidno pomaga bencinskemu motorju in razmeroma veliko voženj opravi tudi povsem električno. Tudi vključevanje bencinskega motorja je zaradi dobre izolacije kabine in mirnega delovanja precej neopazno. In tudi poraba goriva je s šestimi do sedmimi litri na sto kilometrov povsem ugodna.
Sodobni fiat 600 se pelje veliko bolj nevtralno in tudi športno, za kar med drugim skrbi tudi sodobna zasnova podvozja z McPhersonovima vzmetnima nogama spredaj in poltogo premo z vijačnimi vzmetmi zadaj, za učinkovito ustavljanje pa, ob elektromotorju, ki za pojemke poskrbi z rekuperacijo elektrike, poskrbijo kolutne zavore. Starodobni fiat 600 je bil v tem pogledu seveda na nasprotnem polu. Za vzmetenje prednjih koles je skrbela prečna listna vzmet, zadaj pa je bila prema s poševnimi nihalkami opremljena z vijačnimi vzmetmi, obe pa tudi s hidravličnimi blažilniki. Podvozje je bilo torej precej bolj preprosto, a je čisto dobro opravljalo delo, k čemur je gotovo pripomogla tudi razmeroma majhna masa avtomobila, ki nikoli v njegovi zgodovini ni dosegla tričetrt tone. Zavore pa so bile bobnaste, večino fičkovega življenja tudi enokrožne in skrite pod platišča brez lukenj za zračenje.
Fiat 600 pa je na voljo tudi s popolnoma električnim pogonom. Njegov elektromotor razvija moč 115 kilovatov in do stotice potegne v dobrih devetih sekundah, baterija z uporabno kapaciteto 51 kilovatnih ur pa mu zagotovi do 400 kilometrov dosega, ki se ga v mestu lahko "raztegne" vse do 600 kilometrov.
Baterija se na 11-kilovatnem priključku z izmeničnim tokom do vrha napolni v malce manj kot šestih urah, na voljo pa je tudi hitro polnjenje s 100-kilovatnim enosmernim tokom, ki poskrbi, da je baterija spet napolnjena v manj kot pol ure.
Pod črto
Sodobni fiat 600 je kot vredni naslednik starodobnega fiata 600 stopil v njegove velike čevlje, a so inženirji dobro združili duh preteklosti in zahteve sodobnega voznika. Navsezadnje ima razen nostalgičnega spomina na fička ter sodobne tehnike in prostornosti na svoji strani tudi ugledno osebnost. Na njegove vrline namreč nas je namreč opozoril nihče drug kot hollywoodski megazvezdnik Leonardo di Caprio.
