V okviru evropskega dneva brez avtomobila smo obiskali občino Radlje ob Dravi. "Kdo pravi, da je Slovenija majhna," sem se vprašal, ko sem se vozil od Ljubljane mimo Vranskega, Polzele, velenja, Slovenj Gradca in Dravograda do Radelj ob Dravi. Dve uri sem potreboval za pot v eno smer iz Ljubljane do Radelj ob Dravi.
v občini s 6.200 prebivalci se ubadajo z enakimi izzivi kot še številne druge manjše in odročne občine v Sloveniji. Občani so razseljeni po hribih, zaselkih, od koder morajo dostopati do pošte, vlaka, šole, obšolskih dejavnostih. Avto je tako nujen, kot sta nujna hrana in voda.
Prelomni projekt
letošnje poletje so v Radljah ob Dravi prvi v Sloveniji začeli revolucionaren projekt trajnostne mobilnosti Fura Radlje, v katerem so se odrekli javnim ponudnikom prevoza otrok v šolo in premikanje po občini uredili po svoje – s svojim javnim prevozom otrok v matično in dve podružnici šoli. Hkrati so organizirali »fure« po občini in do železniške postaje na drugem bregu reke Drave, ki srednješolce, študente ter delavce vlak vozi na študij ali delo v Maribor.
"To je prelomni projekt trajnostne mobilnosti," je v uvodu poudaril župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik. Projekt so poimenovali Fura Radlje in deluje na treh povezanih storitvah: prevoze na zahtevo oz. klic po simbolični ceni in brezplačne šolske prevoze. Vse s povsem električnimi kombiji. Po besedah župana je bil to ekološki in socialni izziv, ki pa je ključen in vzorčen primer skrbi za okolje in ljudi. Na ta način želijo zmanjšati odvisnost občanov od avtomobilov, hkrati pa zmanjšati emisije toplogrednih plinov in varčevati z viri ter izboljšati javno zdravje.
Idejni vodja projekta Fura Radlje je bil prav župan Alan Bukovnik, ki je o projektu povedal: "Smo prva občina, ki je tradicionalni šolski prevoz preoblikovala v celostni digitalno podrt javni sistem. Šolski prevoz je nujna, a ozko usmerjena storitev, namenjena samo otrokom. Občine morajo vlagati vedno več denarnih sredstev v šolske prevoze. V Sloveniji so se ti stroški v zadnjem desetletju podvojili. Starejši in ranljive skupine ljudi niso imeli ustreznega dostopa do javnega prevoza. Zato spremembe, ki bodo v dobro za vse." Zato so projekt postavili na tri stebre in ga digitalno podrli z aplikacijo za vse, ki so vešči mobilnih telefonov in prevoznimi karticami za starejše.
Devet elektirčnih kombijev za preovz občanov
Na razpisu, kjer je najbolj ugodno ponudbo poslala Toyota Slovenija, so izbrali devet električnih kombijev. Kot nam je povedal Bukovnik, so bili stroški občine, ki jih je namenjala tovrstnemu prevozu 550.000 evrov in še so naraščali. Natančne stroške bodo lahko cenili po prvem mesecu polnega obratovanja projekta, to bo na začetku oktobra, verjame pa, da bodo dokazali, da je projekt finančno ugodnejši in bodo tudi na ta način spodbudili ostale občine, da se bodo lotili podobnih projektov in se v prihodnosti tovrstni prevoz povezali tudi medobčinsko. "Proračun občine bomo lahko lažje in natančneje načrtovali, saj nismo odvisni od trga, ki zahteva vedno večje cene prevozov," še pravi Bukovnik.
Verjame, da bo njihova storitev olajšala življenje vseh občanov, tako starejših kot tudi staršev, ki bodo razbremenjeni prevoza otrok tudi na obšolske dejavnosti, ki jih je veliko – od raznih treningov, poučevanja glasbil …. »To je privlačna za mlade družine, saj jim bo »fura v pomoč pri organiziranju popoldanskega časa,« pravi župan in dodaja, da so zaposlili 11 oseb, lokalne voznike in koordinatorja mobilnosti.
Starši ne rabijo biti taksi služba
Ime projekta Fura Radlje je zato, ker v Radljah ob Dravi ne rečejo, da gredo na pot, ampak, da gredo na furo. Anton Potnik, direktor javnega podjetja kanalizacija in čistilna naprava Radlje, d.o.o., je prevzelo izvajanje projekta vseh treh stebrih. Predstavil je prve rezultate projekta: Po podatkih podjetja KIČ so doslej v okviru prevoza na zahtevo (Fura Klic) prepeljali 74 potnikov, z brezplačnim javnim prevozom (Fura Runda) pa 379 potnikov. Kot je še povedal Potnik, se število uporabnikov prevozov v projektu Fura povečuje, veselijo jih tudi prvi podatki souporabe železniškega prometa z navezavo na železniško postajo Vuhred.
"Že ob prvih vožnjah smo dobili potrditev, da je bilo vredno vložiti ves trud: otroci so varno prispeli v šolo, starejši so dobili novo priložnost za samostojnost, starši so razbremenjeni skrbi, občina pa se lahko pohvali z inovacijo, ki je v Sloveniji prva te vrste," je sklenil Potnik.
V projekt pritegniti celotno Koroško
Na tiskovni konferenci je spregovoril tudi Gregor Mauko, direktor Toyota Slovenija, ki je bil na javnem razpisu najbolj ugoden ponudnik električnih kombijev. Toyota ima v Sloveniji že veliko izkušenj s prevozom v odročnih slovenskih občinah. Mauko je povedal: "Pred tremi leti smo razviti prevoze na klic oz. linijske prevoze na platformi ToyotaGo. Radlje ob Dravi pa so prva občina, ki je mobilnost vzela celostno, združila vse vrste prevozov. Največji del občinskih proračunov je vezan na strošek šolskih prevozov. To so razširili na linijske prevoze in prevoze na klic. So na začetku poti. To bo zagotovo povečalo kakovost življenja občanov. Že prvi mesec je storitev začelo uporabljati pet odstotkov občanov. Zagotovo jih bo kmalu še več uporabljalo javni prevoz po občini. Iz izkušenj iz preostalih občin lahko povem, da traja leto dni, da ljudje sprejmejo nove navade. Upam, da bomo dolgoročno povezali Koroško kot eno regijo. Ljudje migriramo med občini, ne le znotraj občine. Ljudje imajo enake izzive tudi v drugih občinah."
V skupini Stroka.si so razvili programsko opremo. Glede digitalnih rešitev za projekt Fura je direktor skupine Stroka.si Tin Markon dejal, da so pri tem upoštevani najstrožji mednarodni standardi varnosti, tako da so podatki glede potnikov, plačil in ostalega zaščiteni, poleg tega izvajajo tudi redne varnostne preglede. "Fura Radlje ni samo nov prevoz, je digitalna platforma za nove generacije ali prihodnost mobilnosti," je dodal Markon. Napovedal je nadaljnje prilagoditve rešitev tudi s pomočjo umetne inteligence.
Nakup/najem kombijev ni poceni. Nato je potrebno pošteno plačati še šoferje, vzdrževanje, parkirišča,.... Bukovnik bo moral dati kako info več, da vidimo, če se splača.
Naj dajo na plano kalkulacije, če je to res ceneje od dosedanjih javnih prevozov. Naj ne skrivajo stroškov lastništva, skupaj s ceno prostora, kjer so ta vozila parkirna, ko ne vozijo, pri zaposlenih naj ne pozabijo na božičnico, regres, stroške… ...prikaži več drugega delavca, ko je prvi na bolniški ... Na koncu bo pač nastal nek nov javni prevoznik, ki se bo mogoče čez čas celo prodal in olastninil.