Testirani s-max je resda sodil v vrh ponudbe, zato bi bilo mogoče na videz nič kaj nizko ceno 41.450 evrov tudi konkretno oklestiti. Najlažje bi bilo začeti z nižjim paketom opreme, a kaj ko je titaniumS s svojim izbuhlim in za 18 milimetrov nižjim videzom, bočnima škrgama, prednjimi in zadnjimi spojlerji ter stranskimi pragovi, difuzorjem, 18-palčnimi platišči in dvema ovalnima cevema na zadku v kombinaciji z LED svetili videti tako "hot".
Tudi znotraj bi se morali v tem primeru odpovedati športnemu videzu armaturne plošče, aluminijastim stopalkam in sedežem v kombinaciji usnja in alcantare, izginili bi tudi rdeči šivi, ki obrobljajo številne elemente.
Prav, oklestimo dodatno opremo. Največ 3.600 evrov pridobimo, če se odpovemo aktivnemu paketu plus, ki pa je pravzaprav unikum med konkurenco in zaradi katerega s-max še posebej izstopa. V njega namreč med drugim sodijo sistemi za opozarjanje pred mrtvimi koti BLIS, nenamerno prehajanje voznih pasov LDW, zbranost voznika, opozarjanje pred naletom, vstop in zagon brez ključa, v treh stopnjah nastavljivo podvozje in aktivni tempomat. Tako bogatega nabora elektronskih pomagal ne ponuja noben drug konkurent blizu in daleč, res pa je, da s-max glede tega izkorišča še skupno zgodovino Forda in Volva.
Vedno dvojna sklopka
Je kaj rezerve pri motorju? Malce cenejši od novega 2,0-litrskega prisilno polnjenega bencinarja s 149 kilovati moči je zgolj 120-kilovatni dizel. Hm?
Seveda poraba pri bencinarju ni v ospredju, pod 10 litrov bo šlo zelo težko, če bi radi manj, je res potrebno pogledati proti dizlom. Če bi radi več moči, je tu še 176-kilovatna možnost, a že prvi bencinar zadovolji širokemu spektru apetitov, le v obrate ga je potrebno priganjati.
Menjalnik je serijski Powershift z dvojno sklopko s svojimi prednostmi in slabostmi. Med slednje mu štejemo, da niti za doplačilo ne omogoča prestavljanja prek naperkov, pa tudi nekoliko manj športen je v primerjavi z DSG-jem.
Športno udobje
S-max je med ovinki tudi po prenovi še vedno pregovorno dinamičen, volan natančen, lega zelo dolgo nevtralna, tako da je zgled celo za marsikatero limuzino. ESC pomaga, le ko je zares treba. Kljub športnemu podvozju pa je avtomobil tudi udoben, saj so blažilniki zares uravnoteženo nastavljeni, v pomoč so tudi tri stopnje podvozja.
Manjka elektrika
Ker gre za enoprostorca, nas seveda zanima uporabnost. Te je na voljo precej, čeprav po tej plati ni povsem v ospredju, saj manjka kakšen dodaten predal in kakšen centimeter več na in pred (zadnjimi) sedeži. Prtljažnim vratom bi se zaradi njihove mase še kako podalo elektronsko upravljanje, a ga začuda ni na dolgem seznamu doplačil, k še večji uporabnosti zadka bi dodal kakšen dodaten predal. Sedeži druge vrste se po pričakovanjih zlagajo vsak zase in dovolj enostavno, lahko se jih tudi odstrani.
Če se za konec še enkrat povrnemo k ceni. Osnovnega s-maxa je mogoče dobiti za 24.400 evrov, kar je okoli 60 odstotkov cene testnika. Pa se splača založiti preostanek, če bi ga seveda imeli na razpolago? Po našem mnenju da, saj premium konkurenti med družinskimi limuzinami oziroma karavani za to ceno marsikdaj ne ponujajo kaj dosti več od centralnega zaklepanja.
Ford s-max 2.0 STCi 149 kW titaniumS
Motor: 1.999 cm3
Vrsta: štirivaljni vrstni bencinski
Moč: 149 kW (203 KM) pri 6.000 vrtljajih na minuto
Navor: 300 Nm med 1.750 in 4.500 vrtljaji na minuto
Menjalnik: šeststopenjski z dvojno sklopko
Poraba: 10,2 litra/100 km, 152 gramov CO2
Zmogljivosti: 220 km/h, 8,4 sekunde od 0 do 100 km/h
Mere (DxŠxV) (v mm): 4.801x1.884x 1.620, medosna razdalja 2.850, prtljažnik (v litrih): 1.018–2.100
Cena: 35.740 € (osnovni)/ 41.450 € (testni)
