Novost predstavlja dvodelna zastekljena streha, ki pa za odpiranje žal potrebuje mirujoče stanje. Osnovni 417-litrski prtljažnik je več kot soliden, če je streha pospravljena, v zadku pa premore še vedno zadostnih 211 litrov. Novi CC je od ostalih meganov prevzel tudi kakovostno izdelano notranjost in materiale ter navigacijo tom tom, ki zahteva le 450 evrov doplačila. Sicer dovolj zmogljivi dizel pa se na testu ni izkazal za preveč varčnega.
Dinamičen in (pogojno) skladen
CC je logično povzel vse (možne) oblikovne prvine po različici berline, in sicer to velja za nos vozila, videz svetil, motornega pokrova in (po kupeju) bočnega para vrat. Konkretno drugačen pa je CC z boka, kjer močno predrugačena stekla in kupolasta streha naredita avto veliko bolj športen – kupejevski. Občutno drugačen je tudi zadek, ki je zato, da vase pospravi strešni mehanizem, veliko bolj zajeten. Ravno to pa poskrbi za določeno mero neskladnosti pri obliki, ki zaradi sorodnosti z ostalimi megani ni čisto tipičen kupe, svoj dolg pa to terja tudi pri skladnosti, ki s kombilimuzinskim nosom in kupejevskim nadaljevanjem ni najboljša. Dejstvo je, da je najbolje videti s pospravljeno streho, čeprav ta sama po sebi ni problem in gre za lep in kakovosten izdelek.
Notranji prostor prinese pričakovano ureditev, kar pomeni digitalni osrednji merilnik pred voznikom, prečiščeno sredinsko konzolo in več kot solidne materiale. Na vrhu sredinske konzole je pri že tako bogato opremljenem avtu še dodaten sladkorček v obliki navigacije tom tom, ki zahteva 450 evrov doplačila, prepriča pa z enostavno uporabo prek vmesnika na sredinskem tunelu. Na začetku tržne poti pri nas je serijsko usnje prav tako zelo kakovostno in zaradi dvobarnosti notranjost dodatno poživi, si pa določeno mero graje še vedno zasluži sistem gretja sedežev, katerega stikalo je preveč skrito in odročno.
V drugi vrsti je prostora veliko manj kot v prvi, poleg tega je naslonjalo (spet zaradi strehe) vse preveč pokončno. Dobrodošla dodatka pri opremi sta tudi avtomatska parkirna zavora in pametna kartica. Pogrešali pa smo ksenonske luči, ki jih proti doplačilu le dobite.
Pomična streha izdelana iz dveh kosov je v celoti zastekljena in za manever potrebuje 21 sekund. Žal je za to potrebno mirujoče stanje, ves čas pa je treba držati stikalo za pomik strehe. Strešni piš pri (dvignjenih bočnih steklih) in vožnji do 150 km/h v prvi vrsti ni moteč, še posebej če je za prednjima sedežema razprostrta vetrna mreža. V drugi vrsti je vetre asicer nekoliko več, vendar zahvaljujoč manjšemu zastoru za vzglavnikoma tudi tu ne bo naporno vsaj do hitrosti 130 km/h. Streha obenem tudi dovolj dobro tesni. Zaradi steklene zasnove pa potnike kljub zastoru močno sonce moti.
2,0 dCi – logična izbira
Pod motornim pokrovom se je vrtela za nas najbolj logična izbira, ki s svojo velikostjo in močjo nudi dovolj ekonomičnosti in moči najširšemu krogu uporabnikov. 96 kilovatov in 300 Nm navora več kot zadostita tudi za bolj dinamično vožnjo, svoje pa doda tudi solidni šeststopenjski ročni menjalnik. Volanski obroč je pravilno odebeljen in nudi za "renoje" nadpovprečno veliko informacij o dogajanju pod kolesi, zavore bi lahko bile bolj zmogljive. Lega na cesti je več kot solidna, vzvojna trdnost je med podobno "dragimi" CCji med boljšimi.
Cenovno gledano je CC cenovno umeščen približno tam kot podobno velika konkurenca, vsaj na začetku pa to prekaša s serijskim usnjem, hitri pa dobite še tisoč evrov dodatnega popusta. To ga naredi še bolj mikavnega za nakup, še bolje pa bi bilo, če bi dovolj zmogljivi dizel ponudil nekoliko nižjo porabo. Tu bi dobro prišel sistem start&stop, ki ga CC nima niti proti doplačilu.
Podatki o vozilu (Renault megane CC 2,0 dCi dynamique)
Motor: 1.870 ccm, štirivaljni dizelski
Moč: 96 kW (130 KM)/pri 3.750 vrtljajih na minuto
Navor: 300 Nm/ pri 1.750 vrtljajih na minuto
Poraba: 8,2 litra/100 km, 149 gramov CO2
Zmogljivosti: 205 km/h, 10,6 sekunde od 0 do 100 km/h
Mere (DxŠxV) (v mm): 4.485 x 1.810 x 1.434, medosna razdalja 2.609, prtljažnik (v litrih): 211−417
Cena: 27.250 EUR
