Avto
74 ogledov

"Pri vas se vozi zelo hitro"

Prometna nesreča PGD Slovenske Konjice
Slovenija je glede varnosti v cestnem prometu lansko leto znova padla in se znašla v družbi osmih najslabših držav EU. Na mednarodni konferenci v Ljubljani smo slišali veliko dobrih in poceni idej, kako je mogoče stanje izboljšati, a večino dela morajo opraviti vozniki sami.

V Ljubljani je potekala konferenca o prometni varnosti v soorganizaciji Agencije za promet (AVP) in Evropskega sveta za varnost prometa (ETSC). Na njej so sodelovala nekatera zelo prominentna imena glede evropske prometne varnosti, denimo Matts-Åke Belin, avtor izredno uspešne švedske Vizije nič ali Klaus Machata, vodja avstrijskega Kuratorija za prometno varnost. Konferenca je bila namenjena konkretnim izmenjavam dobrih praks med različnimi državami in deležniki ter kot spodbuda, kaj bi morala naša država oziroma odgovorne institucije bolje oziroma drugače delati.

Na konferenci so dosežke in načrte Slovenije na področju prometne varnosti uvodoma predstavljali ministra za infrastrukturo in zdravje Peter Gašperšič in Milojka Kolar Celarc ter državni sekretar MNZ Boštjan Šefic. Njihovi nagovori so minili v smislu obljub o večji varnosti, za katero si bodo prizadevali tako na področju uvajanja novih predpisov, vlaganja v infrastrukturo in zdravstveno oskrbo ter izboljšanja nadzora na cestah, ki bi s cest aktivneje preganjal prehitre in alkoholizirane oziroma zadrogirane voznike. Ministrica Kolar Celarčeva ni pozabila omeniti spornega zakona o športu, ki je po 20 letih kljub nasprotovanju vlade in strokovnih organizacij dobil zadostno podporo poslancev v DZ, tako da je odslej točenje alkohola na športnih prireditvah znova dovoljeno, s tem pa povečan rizik za prometno varnost. 

Šefic je ob tem opozoril, da za varnost lahko največ stori vsak voznik, saj da ni zakona na svetu, ki bi preprečil nesreče, če ni dovolj strpnosti in previdnosti na cestah. 

Slovenija v družbi držav globoko pod povprečjem

Vse dobre namene in pretekle ukrepe je streznil nastop izvršnega direktorja ETSC Antonia Avenosa, ki je predstavil čisto sveže podatke o prometni varnosti v letu 2016 v 32 evropskih državah (EU, Švica, Norveška, Srija, Izrael). Lani je na evropskih cestah umrlo 25.671 ljudi, kar je 70 ljudi na dan ali 140 vsaka dva dneva. "Predstavljajte si, kako odmevno je, ko pade na tla potniško letalo s približno toliko potniki," je ob teh številkah, do katerih smo postali zelo indiferentni, opozoril Avenoso. 

ETSC prometna varnost | Avtor: ETSC ETSC

Slovenija, ki je bila leta 2015 posebej omenjena kot tista članica, ki ji je uspel največji napredek pri prometni varnosti (letos je bila to Švica), je v zadnjih dveh letih glede na število smrtnih žrtev vidno nazadovala. Lani celo tako močno, da je padla v skupino držav, pri katerih je povprečje mrtvih na milijon prebivalcev preseglo 61. Tudi graf napredka Slovenijo uvršča v začelje med primerjanimi državami, s tem da so za nami države, kot so Velika Britanija, Nizozemska in Švedska, ki absolutno sodijo med prometno najbolj varne in imajo veliko manj manevrskega prostora za dodaten napredek. Na drugi strani je nekaj držav, ki so naredile velikanski napredek naprej, denimo Poljska. Težje ranjenih je bilo lani v prometnih nesrečah okoli 135 tisoč ljudi. 

ETSC prometna varnost | Avtor: ETSC ETSC

Če bi želele države ujeti ambiciozne načrte Evropske komisije, po katerih naj bi leta 2020 prepolovili število žrtev in huje poškodovanih, potem bi morale v naslednjih treh letih statistično izboljševati varnost za 11 odstotkov, kar je zelo težko verjetno. 

Klaus Machata iz avstrijskega Kuratorija za prometno varnost je opozoril, naj se Slovenija nikar ne ustraši, če prihaja do letnih nihanj, saj nanje lahko vplivajo številni zunanji dejavniki - vreme, izredni dogodki ... Ostati mora predvsem zvesta zastavljenim ciljem. "Ko sem se vozil po Sloveniji sem videl velikanski napredek. Ampak res pa je tudi, da se pri vas vozi zelo hitro," je dodal.

Prav kršenje hitrostnih omejitev je eno glavnih področij, ki povzročajo največ nesreč v prometu poleg alkohola in drog za volanom ter distrakcije, ki postaja vse pomembnejši, a težko nadzorljiv dejavnik. V Avstriji se slednjega lotevajo na inovativne načine, z zelo uspešnimi delavnicami, s katerimi obiskujejo predvsem šole in mlajšim generacijam na razumljiv način prikazujejo nevarnosti udeležbe v prometu brez potrebne pozornosti. 

AEB | Avtor: Volkswagen Volkswagen

Matts-Åke Belin pa je med drugim predstavil ukrepe, ki so jih na Švedskem uvajali na področju infrastrukture (ceste s tremi pasovi), spreminjanja navad ljudi (uporaba varnostnega pasu, alkohol) in pri poudarku na varnosti vozil. Slednje bo v prihodnjih letih zelo aktualno po vsej Evropi, saj bo Evropska komisija marca 2018 predstavila revizijo pravil o gradnji vozil, ki bo gotovo kot obvezno opremo avtomobilov uvedla nekatere nove asistenčne sisteme in zahtevala večji poudarek drugim: prepoznavanje pešcev in kolesarjev ter samodejno zaviranja AEB, vzvratne kamere, sistemi za varno menjavo varnostnega pasu, inteligentni asistenti za hitrost ...

Belin je poleg izpostavil tudi pristop, ki ga imajo v njegovi državi glede stacionarnih radarjev, ki merijo prehitre voznike. Švedski se zavestno ne gredo "inkasantstva," temveč voznike stalno opozarjajo, kje katera kamera meri. Posledično jih vozniki sprejemajo kot spodbudo, da se sami odgovorno obnašajo do skupnosti in se na nevarnih odsekih bolj držijo omejitev.

andrej.leban@zurnal24.si

Komentarjev 4
  • Hanzi 07:28 29.junij 2017.

    Edini razlog za tako veliko število nesreč so zanič ceste. Imamo najslabše ceste od vseh sosedov. Kazni imamo že sedaj največje v EU, pa se varnost ni poboljšala. Tudi novogradnje, če se že kje kaj zgradi, so nevarne. Namesto lepe ...prikaži več ravne ceste naredijo 10 ovinkov , kjer za to ni potrebe in dodajo znak do znaka.

  • Skippy 01:23 24.junij 2017.

    Kakšne finte. Vozim po Evropi gor in dol in NIKJER se ne vozi tako počasi kot po Sloveniji. Veliko so krive tudi neumne omejitve. Postavijo 50, kjer bi povsod po Evropi bilo 70, potem pa govorijo, da vozimo ...prikaži več hitro, če vozimo 60.

  • aba 22:12 23.junij 2017.

    Jao kaksne bedarije. In kje imate dokaz, da se je povprecna hitrost voznikov v Sloveniji zvisala?? Se vec, kje imate dokaz, da je to vplivalo na povecno stevilo smrtnih zrtev? Kaksni neizobrazenci napihnjeni.